ZJ novice

Intervju z Zoranom Jankovićem



So vam kdaj izdelali osebnostni profil?
Nikoli. Vem pa, da so ga naredili mnogim.

Vas ni nikoli zanimalo, kaj o vas pripoveduje vaš temperament? Veste, da je bila celotna Pahorjeva kampanja narejena ravno na osnovi njegovega temperamenta, očitno zelo premišljeno in uspešno.
V te zadeve ne verjamem. Tudi nikoli ne berem horoskopa.

Ste izrazito dominantna osebnost, nimate težav s sprejemanjem odločitev, jasno izražate svojo voljo. Kaj vas pri tem vodi: razum ali intuicija?
Oboje je zelo povezano. Ampak najpogosteje se odločam intuitivno. Res pa je, da je lahko graditi na intuiciji, ker imam veliko kilometrine. Intuicija mi zelo pomaga denimo pri zaposlovanju kolegov in kolegic. Pogovor s človekom mi največ pove o njem, pri čemer ga poskušam presenetiti. Ne postavljam konvencionalnih vprašanj, pač pa bolj nenavadna, ki so lahko komu tudi neprijetna.

Kaj jih vprašate?
Kaj delajo starši, zakaj ravno Mestna občina Ljubljana, ali išče službo, ker je brezposeln, koliko truda je pripravljen vložiti v mesto, v čem je boljši od protikandidatov, je poročen ali ne, ali ima družino, torej zelo različno…

Kaj vas v profesionalnem smislu dela najbolj nervozne? Kaj vas spravi iz tira?  
Šlamparija. In nesodelovanje - največji delovni greh, ki se lahko zgodi. Sprejemam, da so napake del življenja, toda iste napake se ne smejo ponavljati.

Poglejva konkreten primer: Joc Pečečnik in njegova pripravljenost za obnovo Plečnikovega stadiona. To, kar se je in se še dogaja, vam gotovo dviga pritisk.  
Enostavno ne razumem ljudi, ki so na eni strani polni besed, kako za nekaj skrbijo, hkrati pa s tem delajo škodo. Tipičen primer so stanovalci, ki zdaj niso več civilna iniciativa Fondovi bloki, kar lahko pomeni, da so se jim drugi odrekli, ostalo pa je nekaj posameznikov, ki jih vodi  Karmen Stariha in je v tem našla svoje življenjsko poslanstvo. Zdaj se imenujejo civilna iniciativa za ohranjanje Plečnika v prvotni obliki. Kot vemo, ima ta zgodba dolgo brado. Po devetih letih, odkar so se začeli pogovori z Jocem Pečečnikom, stadion še vedno propada. Kaj se lahko naredi? Lahko ga država nacionalizira, saj je Pečečnik povedal: kupite moj delež in delajte, kar želite. Sicer pa ga je še vedno pripravljen obnoviti, kar je vredno spoštovanja. Medtem pa imamo v mestnem svetu opozicijo SDS, ki pomaga t.i. Fondovcem pisati zahteve državi. Ta stranka je na zadnjih volitvah dobila v Ljubljani 40 odstotkov manj glasov, kot povprečno v Sloveniji, na naslednjih volitvah pa bo dobila še manj. Celo tako me ne marajo, da ovirajo pridobitev evropskih sredstev za ureditev kanalizacije, pa čeprav s tem škodijo v prvi vrsti Ljubljančanom.

Bo Plečnikov stadion torej (p)ostal mestna sramota?
Upam, da ne. Stvari se premikajo in pričakujem, da bi lahko bilo konec leta izdano gradbeno dovoljenje.

Ovadbe, policija, tožilstvo, preiskave in domnevno sporni posli vas spremljajo že vsaj 15 let. Zaključeni so postopki pred KPK, v zadevi Niš in Tritonis, vsi v vašo korist. Nekaj postopkov je še odprtih. Pravite, da se te zadeve običajno stopnjujejo sočasno z bližanjem volitev. Torej pričakujete, da se bo v naslednjem letu okoli vas veliko dogajalo?
O
dvisno od moje odločitve. Vedno pozivam, naj najdejo kogarkoli, ki mi je dal 1 evro ali 10 milijonov – ne bodo ga našli, ker ga ni. Že 10 let sem župan in v tem času podjetje mojih sinov ni za mesto naredilo niti enega posla. Zavoljo dvojne morale sprašujem ministra za pravosodje, ali bo sebe ovadil KPK-ju,glede na to, da mi je očital sum sistemske korupcije. Že dvakrat sem dobil tožbo v zadevi KPK, tožim jih še po vsebini in verjamem, da bom tudi tu uspešen. Gospod Klemenčič naj raje pove, kako njegova žena posluje z državo in državnimi podjetji in kako se ji je promet povečal, odkar je minister. O tej dvojni morali govorim. Menda celo iščejo nekoga, ki mu bodo rekli, da bo dobil nižjo kazen, če »namoči« Jankovića. Govori se, da so tako naredili pri Mimoviću. Sicer pa sem prepričan, da sem edini politik v Sloveniji, ki je od NPU prejel pošto, naj povem, kje sem bil določenega dne pred dvema letoma med 15. in 16. uro, ne da bi napisali za kakšen postopek gre, česa me dolžijo. Gospoda Majheniča in ministrico za notranje zadeve sem vprašal, če so podobno vprašanje kdaj zastavili še komu v tej državi. Do danes ni bilo odgovora. Doslej je bilo vseh 7 sodb rešenih v mojo korist, obravnavajo me še v 6 predkazenskih postopkih: trije so povezani s Stožicami, ostali se nanašajo na prodajo delnic Mercatorja, na donacije, ki jih je prejel Ljubljanski grad in zahtevanje spolnih uslug v zameno za službo. Vse postopke vodi Blanka Žgajnar, očitno moja osebna tožilka. Poglejmo denimo očitke v primeru prodaje delnic Mercatorja iz leta 2004. To je tipičen primer pritiska. Prepričan sem, da bom tudi v tem postopku slej ko prej dobil. Nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič, Uroš Grošelj s Fursa, ki je v službi že napredoval, Darko Majhenič, direktor NPU in Blanka Žgajnar, vrhovna državna tožilka, to je družba, ki me poskuša obsoditi v javnosti, strokovnost jih ne zanima. Na koncu se bo vse razjasnilo. Dejstvo je, da skromno živim in nimam velikih potreb. Kaj pa potrebujem? Golovec in trenirko.  

Ampak ravno zaradi vaše medijske podobe vas javnost pretežno dojema kot nekoga, ki razkošno živi?
Kar je narobe. Moj dopust traja pet dni letno. Ne maram potovati, nikoli nisem počitnikoval na jahti. Vse se bo enkrat povrnilo in pravica bo zmagala. Je pa hudo, ker pritiskajo  na mojo družino in sodelavce. Kar zadeva slednje, jim to otežuje dobro delo. Ali ni nenavadno, da v desetih letih pri javnih naročilih skoraj ni bilo pritožb na izbor izvajalca. Pogajanja pri nas potekajo zelo transparentno. Kljub vsemu je paradoks, da npr. Uroša Rotnika preganjajo, ker je zvišal ceno pri TEŠ-u 6, mene pa, ker sem jo v dobro mesta s pogajanji znižal. Pa povejte mi, kakšno sporočilo javnosti je to! Pomagal sem, da je Ljubljanski grad dobil donacijo in zato sem koruptiven. Toda Ljubljanski grad bo ostal tudi, ko bom odšel s te pozicije.

Tožilstvo preganja Janeza Janšo, da je na nezakonit način pridobil 400 tisoč evrov premoženja. Je tudi to znak, da vstopamo v predvolilno ozračje?
Janeza Janše ne bom komentiral. Mislim, da je sodišče edini kraj, kjer lahko dosežeš pravico. Ampak v sodni dvorani, ne pred sodiščem. Največja krivica mi je bila narejena takrat, ko me je KPK dal v isti čoln z Janšo, pri čemer je sam v javnosti rekel, da sem kolateralna žrtev. Tudi nov predsednik KPK Boris Štefanec je javno izjavil, da je vir premoženja pri meni znan. Je pa neverjetno, da imamo še vedno nekatere medije in prepričane vernike, ki vzrok vsem težavam vidijo v Murglah. Zelo dolgo poznam gospoda Milana Kučana, ampak če on še vedno odloča v tej državi, potem pa ne govorimo o isti državi. Ima svoje mnenje, ima pozicijo med ljudmi, ga spoštujejo, ampak tole zdaj, češ da Murgle mahajo z repom in podobno. Pa dajte no mir!

Je Slovenija žrtev politike, klanov, omrežij?
Zadnjih dvajset let sem na vodilnih položajih, prej v največjem podjetju, zdaj v največji lokalni skupnosti. Rad bi videl koga, da pride in reče, da sem v Mercatorju v zameno za protiuslugo naročil, da moramo dati točno določen proizvod na police, ali pa na zdajšnji poziciji denimo, da moramo vzeti točno določen beton. Pa naj se najde nekdo, ki bo rekel, da je točno določen klan dobil določen posel. Razumem ponudnike, da se borijo za posel. Zagotavljam vam, da ne v Mercatorju ne v Mestni občini Ljubljana ni nobenih tet ali stricev v ozadju. Nobenih klanov. Očitno vedo, da nisem poslušen.

Gospodarski kazalci za Slovenijo so dobri, toda pri nekaterih stvareh smo globoko zabredli. Kadrovanje na državni ravni je postalo navadno trgovanje, pri čemer kompetence in sposobnosti ostajajo v drugem planu.
Najprej, naši kazalci so dobri predvsem zaradi dobrih podjetij. Sicer pa trdim, da bi program Pozitivne Slovenije, ki smo ga predstavili leta 2011, postavil Slovenijo v vrh Evrope- sploh v tem zahtevnem obdobju- tako, da bi lahko bili laboratorij za Evropo. Imamo dva milijona pridnih, izobraženih in delovnih ljudi. Kar pa se kadrovanja tiče, bi prav rad videl, kako nekdo misli, da bi bil lahko direktor v MOL-u brez soglasja župana. Kajti, če bo karkoli narobe, nihče ne bo klical nadzornega sveta, ampak mene.

Če bi bili predsednik vlade – bi razmišljali na enak način?
Enako. Saj je isto. Kdo pa verjame, da SDH postavi direktorja neodvisno in brez dogovorov. Tragedija je to, da trgujejo med sabo, češ ti imaš direktorja, jaz bom dal pa pomočnika direktorja. To je katastrofa. SDH je nek paravan za te igre. Ampak to je smešno. Nekdo mora prevzeti odgovornost. Kdo pa je najvišji organ v podjetju? Skupščina. Če je lastnik država, je vlada skupščina in v imenu vlade SDH. Skupščina postavi nadzorni svet. Logično je, da boš postavil nadzorni svet, ki mu zaupaš.

Veliko jih s prstom kaže na šefa Modre zavarovalnice in Združenja nadzornikov Boruta Jamnika, češ da s svojim omrežjem pretkano obvladuje tok kapitala v državi. Ga poznate osebno, je po vašem res tako vpliven?
Borut Jamnik je bil lani enkrat pri meni. Ne vem, kako je drugje, ampak pri nas nima vpliva. Sem pa povedal, da je to, kar se je zgodilo s Savo Re, tipičen primer napačnega vodenja nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta je potem, ko je zamenjal predsednika uprave, odstopil, ker ni izpolnjeval pogojev za delo v nadzornem svetu. Pred tem je odstavil direktorja, ki je imel dobre rezultate, direktorja,  ki je bil zelo previden, za moj okus celo preveč konzervativen. Zanj bi res težko rekli, da hodi po meji. Odstavili so direktorja na osnovi podatkov, ki so bili milo rečeno prirejeni za odstranitev. Nadzorni svet mora podpirati direktorja, ki je dober. Dober pa je po dveh kriterijih: po rezultatu in odnosu s sodelavci.

Kar zadeva odstavitev Ivanušiča in ravnanja nadzornega sveta, ostaja vprašanje, kdo bo odgovarjal, ko se bo zadeva razpletla na sodišču?
U
pam, da bo enkrat nadzorni svet moral odgovarjati. Poznam to zgodbo in vem, kaj hoče Borut Jamnik. Ampak spet se je pokazalo nekaj: da podjetje pade od znotraj. Ivanušiča so izdali najprej sodelavci, tisti, ki jih je celo sam vzel v upravo. Nekako bi še razumel, da je nekdo ambiciozen in želi postati predsednik uprave, ampak ne za to ceno. Sicer pa je tam začasno, prišel bo nov predsednik uprave.

Izdaja dovoljenja Marku Jazbecu s strani AZN nekam dolgo traja.
Da, dolgo traja, ampak je treba pogledati, zakaj. Poglejte greh v Luki Koper. Karkoli si kdo misli, Gašper Gašper Mišič je izjemno ambiciozen in deloven.  Za Luko Koper bi dal življenje, v njegovem času je imela dobre rezultate. Pa ga je nadzorni svet odstavil. Govori se, da hoče ta isti nadzorni svet spet odstaviti upravo. Delo nadzornikov in predsednice nadzornega sveta v Luki Koper je zelo vprašljivo.

Bi vi kot predsednik vlade presekali takšno prakso kadrovanja in delovanja?
Absolutno bi.

Še vedno mislite, da je državo mogoče voditi po enakih principih kot denimo mesto ali celo nekoč Mercator?
Absolutno. Drugega ni. Vizija, strategija, konkretni cilji in izvedba.

S pozicije predsednika vlade je vendarle težje obvladovat številne interese.
Zakaj? V čem je pa razlika? To debato sem pred leti imel z Borutom Pahorjem, ki me je vprašal: a ti bi se res vtaknil v vse stvari, češ potem bi bil na meji zakona. Ampak oprostite, na meji zakona sem takrat, ko dopustim, da gre državno podjetje v stečaj in ko dopustim, da gre 20 tisoč ljudi na cesto. Zakaj? Če je kriv direktor, mora odgovarjati, ni pa treba zato uničiti podjetja. Cilj vodenja Mercatorja ali vlade je isti. Razlika je samo v nekoliko drugačni zakonodaji, ki jo je treba upoštevati.

Če bi dobili še en mandat za sestavo vlade, bi zdaj najbrž ravnali drugače kot pred petimi leti.
Ne. Da bom zelo jasen: v pogajanjih, razen enkrat z Borutom Pahorjem, v bolnici, ko so ga že predlagali za predsednika državnega zbora, nikoli nisem bil sam. Vedno smo bili trije na eni in trije na drugi strani. In kaj so počeli takrat? Vsi trije, Pahor, Virant in Erjavec, so hoteli biti na mestu predsednika državnega zbora. To so postavljali kot pogoj za vstop v vlado. Ampak kakorkoli, če bi bil predsednik vlade leta 2012, bi bilo v tej državi danes drugače. Mnogo bolje, to sem trdno prepričan. Na vseh področjih. Nikoli nisem bil privrženec Janeza Drnovška, toda sodeč po anketah, je bil edini, ki je vedno imel zveste privržence in jih ima še danes. Sledi Janez Janša, ki ima svoje vernike, nato pa vsi ostali predsedniki vlad, a pri ljudeh pozabljeni. Pahor je v tem smislu fenomen. V istem letu mu pade vlada, zamenjajo ga kot predsednika stranke in nato je izvoljen za predsednika republike. Sicer pa je bil menda velik krivec za to, da nisem sestavil vlade, bivši ameriški veleposlanik Mussomeli, ki se je sestajal z Gregorjem Virantom in Goranom Klemenčičem. On je tudi povedal, da ni ne zame ne za Janšo, ampak za Pahorja, ki sploh ni kandidiral.

Kaj je največja kvaliteta dobrega politika? Imamo v Sloveniji res dobrega pravega politika?
To je težko vprašanje.

Je Pahor dober politik, je Janša dober politik?
Treba se je postaviti v kožo tistega, ki ga voli. Zato pravim, da je težko vprašanje. Dober politik pa ni tisti, ki ustvarja sovraštvo. Ker se mu slej ko prej vrne. To, da pozivaš ljudi na ulico in jih podpihuješ, se ti vrne. To je denimo počel župan Maribora, ko je pozival ulico proti Ljubljani, pa se mu je ulica vrnila. Navsezadnje je tudi Janša padel zaradi ulice. Dober politik bo na koncu tisti, ki bo lahko pokazal dobre rezultate svojega dela. Tito je bil fenomen v tem, kako je balansiral med vzhodom in zahodom. Mladi ga zdaj ne poznajo več, vendar imajo po večini dobro mnenje o njem. Dober politik bo tisti, ki bo imel priznanje ljudi. Konec zgodbe. Sam si pa ne znam predstavljati, da bi bil politik, ki ne bi šel med ljudi.

Kdaj na poti svoje kariere ste se pa prelevili iz gospodarstvenika iz politika? Dolgo ste govorili, da ste v prvi vrsti gospodarstvenik.
Še vedno sem gospodarstvenik, ki delujem na področju politike. To je dejstvo. Še vedno isto mislim. Če vprašate moje dolgoletne sodelavce, ki so bili z mano že v Mercatorju, ne verjamem, da bi rekli, da je zdaj kakšna razlika.

Morda ste trn v peti mnogim ravno zato, ker v politiko vnašate drugačne vzorce obnašanja, delovanja in vodenja. Najverjetneje. Ravno za to gre. Za mano in mojimi sodelavci bo ostalo veliko dobrega. Nikoli nisem rekel niti besede čez svoje predhodnike. Njihov čas je mimo. Nikoli nisem rekel nič čez Živka Preglja v Mercatorju. Zakaj pa? Če ne morem pohvaliti, sem rajši tiho. Na koncu bodo govorili rezultati. V vseh teh letih smo denimo imeli mnoge dobre ministre, a potrebovali bi nekoga, ki bi stal za njimi. Pri nas je drugače, sodelavci imajo mojo zaščito. Nihče nam tega ne more odvzeti. Nobena opozicijska stranka. V bistvu je hujše moje sito, kot vsako zatem. Trenutno je v MOL-u 60 vodilnih oseb. In če me zdaj vprašate, ne vidim nobenega za zamenjavo. Pa tudi v preteklosti jih nisem veliko zamenjal.

Zdaj je že skoraj mantra, da vi za naslednje volitve ne potrebujete strank, pač pa stranke potrebujejo vas. Vem, da boste rekli, da je za vse ključne odločitve še prezgodaj. Ne sprašujem, koga boste podprli, ampak zakaj bi si nekdo zaslužil vašo podporo? Vaša zgornja trditev ni mantra, ampak fakt. Zelo zanimivo je, ko vse zanima isto. Čeprav sem zelo razumski človek, se vedno odločam po intuiciji. Glede volitev za zdaj še ničesar ne čutim, je prezgodaj. Star sem 64 let in drugo leto imam vse pogoje za upokojitev. Drugo, kar je pomembno, so postopki na sodišču, ki bi jih rad razčistil, tretjič, vse je odvisno od dogovora s sodelavci in družino. Ker so zaradi dogajanja okoli ovadb mnogo hudega pretrpeli. Sicer pa v svojem delu še vedno zelo uživam in na delovnem mestu se počutim, kot bi bil na dopustu. Kdo si torej zasluži podporo? Volil in podpiral bom levico, to je jasno izhodišče. Ne bom pa podpiral nobenega, ki razdvaja ljudi, ki uči o sovraštvu in nasilju, ki jih deli na vernike in nevernike, po barvi kože, ki se mačehovsko obnaša do gospodarstva. Sam bom že vedel, kdo je dober za vodenje podjetja ali države. Predvsem pa ne bom podprl nobenega, ki dela škodo Ljubljani. Ker to je zadnja leta očitno zelo popularno: vzeti denar Ljubljani in ga dati drugim občinam.

Pa vi vidite na levici osebo, ki bi bila operativno, izvedbeno sposobna peljat državo, če to niste vi?
Tega vprašanja ni bilo. Nisem ga slišal. Gremo dalje.

Bi bilo preveč enostavno sklepat, da če grete na volitve, zmagate, ker je Ljubljana vaš teritorij in v Ljubljani se volitve dobivajo ali izgubljajo?
Tako je bilo vedno doslej. Janša je leta 2008 zaradi Ljubljane izgubil in takrat je rekel, da je žalostno, ker je Ljubljana premagala vso ostalo Slovenijo.

Bo zdaj še slabše, glede na vašo trditev, da bo SDS v Ljubljani dobila še manj?
Garantirano. Sicer pa je prezgodaj za to, kar me sprašujete. Zakaj bi se sploh zdaj s tem ukvarjal.

Morda vi ne, javnost in politika pa se veliko ukvarja s tem.
Zaradi medijev se ne bom sekiral. Očitno so tudi sicer mnogi nervozni. Skrbi jih, kako se bom odločil. Vedno bolj sem prepričan, da ljudje ne bodo več volili nekoga na osnovi tega, kako zgleda ali kako lepo govori. Volili bodo tistega, ki bo pokazal rezultate svojega dela in kateremu bodo verjeli, da bo obljubljeno uresničil. Miro Cerar ima dva pogoja, ki jih mora uresničiti, da se lahko izkaže na volitvah : drugi tir in zdravstvena reforma.

Kako pa vaši kolegi župani evropskih mest vidijo dogajanje v Ljubljani. Turistom se Ljubljana sicer zdi nadvse lepa, tudi mnogim meščanom, ampak župani merijo z drugačnimi vatli. Vas kdaj kritizirajo?
Sem del kolegija županov glavnih mest EU in zanimivo je, da razen za dunajskega župana, ki je socialdemokrat, za nobenega drugega ne vem, kam politično sodi. V bistvu pa Ljubljano velikokrat predstavljajo kot zgled in se prihajajo k nam tudi učiti dobrih praks. Nazadnje, ko smo imeli v Ljubljani dneve Dunaja, je njihov predstavnik rekel, da bo svojemu mestnemu svetu poročal o pogumu vodstva Ljubljane. Tako da zelo visoko kotiramo. Visoko nas cenijo tudi v krajih nekdanje Jugoslavije. Banja Luka je šla denimo celo tako daleč, da so želeli, da bi bil prof. Koželj njihov glavni urbanist.

10 let, 1700 projektov. Tako trdijo vaše statistike. Če je komu všeč ali ne, dejstvo je, da je Ljubljana zelo drugačna kot pred desetletjem. A kdor dela, tudi greši. Znate dovolj samokritično oceniti napake?
Absolutno. Je pa tako: za nazaj ocenjevat je zelo enostavno. Smo pa vpeljali nek sistem: pri cestah je denimo pravilo, če je komu všeč ali ne, da šest mesecev po uvedbi spremembe počakamo in preverjamo, kakšen bo rezultat. Ker to, če posamezniki na pamet govorijo, da je nekaj dobro ali slabo, še ni dovolj. Enako pravilo velja pri avtobusnih progah. Ko ugotovimo, da nekaj ne deluje, kot bi moralo, zadevo spremenimo. Velikokrat gremo na ulico skupaj s krajani in stvari popravimo tako, da funkcionirajo.

V mestu imate odprtih kopico projektov. Kateri bodo do izteka tega mandata zagotovo zaključeni?
Vsi, ki se izvajajo, in teh je sto. Šli smo celo še dlje. Naročili smo izdelavo ankete, kjer smo napisali 15 ključnih projektov za letošnje in prihodnje leto in naj vsak meščan izbere tri. Drugo vprašanje je bilo, kaj bi še morali narediti poleg teh petnajstih projektov. Izbrali smo projekte kot so Cukrarna, Rog, prenova glavne tržnice, izgradnja kanalizacije po celi Ljubljani. Za dokončanje kanalizacije potrebujemo tri leta. Letos in drugo leto bo v prenovi dvesto cest. Zelo si želim, da bi prišla v Ljubljano velika blagovna znamka, da bi postavili novo Silicijevo dolino … Tisto, kar me veseli, je, da bo Ikea drugo leto odprta. Nedvomno se bo začelo premikati pri Kolizeju, Šumiju in trgovskem centru Stožice. Mislim, da ga bo kupil Izet Rastoder in tako naredil posel življenja. S tem bo lahko zaslužil toliko, kot v petih letih nima dobička z bananami. In prav je tako, ker je imel pogum. Potem je tu novi Spar v Šiški, projekt Emonika, pa hotel Intercontinental. Mercator bo potreboval nov logistični center, ne glede na to, kdo bo lastnik. Te zasebne investicije so vredne 650 milijonov evrov. Pravkar odpiramo prenovljeno Švicarijo in nov center za odbojko na mivki. Upam, da se bo začel graditi tudi Plečnikov stadion in da letos nadaljujemo s projektom Cukrarna.

Agrokorju, pravijo, niti bog ne more več pomagat, z njim se ukvarjajo vsi od Ljubljane do Beograda in še dlje. Kaj pa Mercator – bi se morali iz te izkušnje kaj naučiti? Bi moral Mercator nazaj v domače roke? Kje vidite rešitev?
Ni res, da Agrokorju niti bog ne more več pomagat. Mercator pa ne more iti nazaj v slovenske roke, kajti doživel bo usodo Agrokorja. Vidim tri možnosti. Prva je, da gre vse skupaj v stečaj, kar je realno. Druga, da Agrokor razkosajo, kar se bo težko zgodilo, glede na zakon, ki je bil sprejet na Hrvaškem in po moji oceni bo to še predmet spora na sodiščih v EU. In tretja, ki je edina razvojno prava, da Agrokor ostane celovit, takšen kot je, z novo lastniško strukturo. V tem vidim izziv in mislim, da sem eden redkih, ki to lahko naredi. Agrokor je sistemsko dobro postavljen, dolžan je šest milijard evrov.  Nekatere banke imajo hipoteke, nekatere nimajo, dobavitelji pa nimajo nič. In potem rečejo banke: vi boste odpisali 70 odstotkov terjatev. Edina rešitev je torej, da vsi upniki pretvorijo 50 odstotkov teh šest milijard terjatev v kapital. Se pravi, če bo podjetje šlo navzgor, bodo zaslužili, če bo šlo v stečaj, bodo zgubili. Banke za ostali dve milijardi kredita znižajo obrestno mero na dva odstotka in s tem je finančna situacija rešena. Potem pa mora nekdo vse to povezat in naredit uspešno zgodbo, kot je bila nekoč v Mercatorju.

Verjamete, da je drugi tir mogoče zgraditi za 800 milijonov evrov?
Da. Realna cena z davkom je milijarda evrov. Prepričan sem, da mora biti dvotirna železnica. Sicer pa je vsa ta razprava o referendumih brez smisla. Predstavnike civilne iniciative in lokalne skupnosti Koper bi preprosto vključil v komisije za razpis. Da, mora biti drugi tir, o tem ni dileme. Prav na tej točki sva se razšla z Alenko Bratušek, ker je pozabila na program Pozitivne Slovenije: na drugi tir in tretjo razvojno os. Če bi bil predsednik vlade, bi se že peljali v Belo krajino in na Koroško po novi razvojni osi. Drugi tir pa bi bil v funkciji. Drugi tir in tretjo razvojno os preprosto moramo imeti.

Kako premožen pa je danes župan Ljubljane?
Moja plača je 2800 evrov neto. Imam štirideset let delovne dobe, polovico hiše, parcelo in avto star 13 let. Za moje življenje to zadostuje. Javno izjavljam, da če kdo pride z dokumentom, da imam poleg hiše še zemljo nekje drugje v Ljubljani ali da imam milijone na računih v  Cipru ali Liechtensteinu, bom vse podaril. Naj pridejo s kamerami. Nobenih računov nimam v tujini.  


Danijela ali Severina? Obe!
Rdeča, rumena ali modra? Rdeča.
Tisk ali digital? Tisk vedno. In še vedno ni papirja, na katerega ne bi odgovoril.
Golovec ali Rožnik? Absolutno Golovec.
Najboljše za dušo in telo? Ljubljana.
Najpomembnejša vrednota? Čast. Delavnost. Pogum. Poštenje. Srčnost. Pravičnost.*

*Na zadnje vprašanje sta odgovorili sodelavki župana.