ZJ drugi o zoranu

Spoštovani gospod župan!

Nada Šumi

Za rojstni dan Vam želim, da bi bili vse življenje zdravi in srečni. Da bi ostali dobri zaščitnik  in navdušen otrok vseh, ki jim segate v roko. Vaša dobra volja se širi po Ljubljani in vsej Sloveniji. Časi so težki, a oče župan ne dovoli, da bi njegovi ljudje obupali, in otrok zaupa življenju, tudi v viharju si ne da vzeti veselja, le zori za še več dobrega.

O moči Vašega očetovskega zaupanja in otroškega pričakovanja imam izkušnjo, o kateri nisem slutila, da me lahko tako silovito doleti v delovnem kontekstu. Bilo je leta 2007, ko je bilo treba pripraviti letni pregled uresničevanja sprva 22 obljubljenih mestnih projektov, ki so na koncu prekipeli v petsto in več nastajajočih prelomnih novosti v Ljubljani. Na moji pisalni mizi se je znašlo več kot tisoč strani gradiva. Redakcije sem se lotila septembra in do konca novembra gorela v pripravah, zelo pogosto tudi ponoči. Nenavadno pri tem je bilo, da sem ves čas razločno in nerazložljivo močno čutila, da v svoji zavzetosti za mestne projekte moje delo od daleč intenzivno spremljate, kajti iz dogovarjanj z Vašimi sodelavci ste morali vedeti, kaj delam. Bilo je tako, kot da bi mi ves čas v živo stali ob strani. Ko sem Vas potem trikrat bežno srečala na cesti in ste vsakokrat s sijočim pogledom v oči in pomenljivim zaupanjem vprašali »Kako gre? Bo v redu, ne?« potrdili, da je bila moja zaznava točna. Prižgali ste še dodatno močno zavest odgovornosti za nalogo, ki sem jo imela pred seboj, da mi je bilo Vaše živo spremljanje komaj mogoče čustveno prenesti in fizično vzdržati. A sem se ga razveselila, ker sem ga dojela kot nadoseben most od duše do duše, ki ga gradite v vseh svojih neštetih neposrednih stikih, in kot Vaš neponovljiv način ustvarjanja novega.

 



V Ljubljani ste zgradili veliko mostov, ki samo fizično utelešajo nešteto srčnih mostov, ki ste jih razpeli do ljudi. Ne poznate samo imen, ampak so ljudje Vašemu otroškemu geniju odprta knjiga. Vse tudi najbolj nepredstavljivo nemogoče, kar Vam je še namenjeno sijajnega narediti – in slutim, da Vam je še veliko –, se uresničuje iz zaupanja, ki ste ga sezidali s svojo neznansko dobro voljo. Naj bo tako nezaustavljiva še naprej in hvala Vam, ker jo tako velikodušno delite.