Najbrž nisem prvi, ki vas v teh dneh sprašuje, zakaj že šestič kandidirate za župana Ljubljane. Mar 16 let na funkciji ni bilo dovolj? Kaj vas žene, da ne greste v pokoj?
To vprašanje sem si najprej postavil tudi sam. Za vnovično kandidaturo sem se odločil po pogovoru z najbližjimi doma in s sodelavci. Kaj me žene? Rad bi z ekipo dokončal projekte, ki so res pomembni za Ljubljano. Smo najboljša ekipa, sem tudi dobrega zdravja. Dobra tri leta že izpolnjujem pogoje za upokojitev, a dokler bo pri meni ljubezen do Ljubljane, ta naboj, se v pokoju ne vidim. V delu zares uživam. Vsako jutro, ko pridem na magistrat, sem srečen in zadovoljen.
V Mercatorju ste bili direktor osem let, župan Ljubljane ste že dvakrat toliko. Bo to vaš zadnji mandat?
Tukaj sem 16 let, sem drugi po stažu od 1504 leta dalje. V sejni sobi imamo napisana vsa imena županov, grof Radetzky je mesto vodil 26 let. Da, to bo moj zadnji mandat.
Ivana Hribarja ste po dolžini mandata že prehiteli...
Da, res je. Ampak samo po dolžini (smeh). Dokler imam takšno energijo in me zdravje dobro služi, dokler bom še naprej v formi, ne vidim razloga, da odneham, čeprav bom čez dobra dva meseca star 70 let. Vse je v energiji, v zadovoljstvu. Podobno kot v Mercatorju, tudi tam sem užival, bili smo največje podjetje na Balkanu in v regiji. Teden dni nazaj sem v Dubrovniku sodeloval na okrogli mizi, bil sem eden od panelistov, govoril sem o izkušnjah, ki jih imamo v Ljubljani. Lepo je, ko vidiš, da te kolegi v regiji izjemno spoštujejo. V preteklosti je bilo tudi nekaj pobud, da bi bil župan v nekaterih glavnih mestih bivše Jugoslavije, kar sem odklonil. Nobenemu ne svetujem, vsak se mora odločiti sam, kajti vsako mesto je specifično in ima svoje posebnosti. Govorim le o svoji poti, pa naj vsak vzame, kar se mu zdi dobrega. Edino sporočilo, ki ga dajem mladim, ko govorim z njimi, je – najdite si poklic, da bo za vas vsak dan kot dopust, da boste delali z veseljem. Sam sem šel po tej poti vsak dan z veseljem.
Do sedaj ste vedno zmagali v prvem krogu. Nazadnje pred štirimi leti ste prejeli dobrih 60 odstotkov, drugo uvrščeni, sedanji predsedniški kandidat pa je bil Anže Logar s skoraj 30 odstotki. Pričakujete, da se bo letos zgodba ponovila, da boste spet slavili v prvem krogu in da bo tudi Lista Zorana Jankovića v mestnem svetu spet osvojila večino?
O tem bodo, kot vsakič, odločili Ljubljančanke in Ljubljančani. To jesen bomo praktično vsak teden imeli volitve: sledi še drugi krog predsedniških, potem lokalne, referendumi, pa spet drugi krog lokalnih, kar bi bil lahko zaradi udeležbe problem. Ljubljančane vabim, da gredo na volišča, pričakujem zmago v prvem krogu in večino v mestnem svetu. Želim si, da bi glasovalo vsaj 50 odstotkov volivk in volivcev.
Roko na srce, napovedane kandidature za župana Ljubljane vam ne predstavljajo kake resne konkurence. Kot, da bi se že vnaprej vsi vdali, da bo Janković župan Ljubljane tako dolgo, kot bo to sam hotel.
(smeh) Dejstvo je, da lahko vsake volitve tudi izgubim. Drugi nimajo česa izgubiti. Vse kandidate jemljem resno, nobenega ne podcenjujem, a nikogar se ne bojim. Je pa tudi dejstvo, da so bili v preteklosti močnejši protikandidati; denimo France Arhar leta 2006, pa potem Damjan Damijanovič leta 2014, ali pa Anže Logar pred štirimi leti. Govorilo se je, da bo letos kandidiral Aleš Hojs...
»Panika«, je na tviterju zapisal Janez Janša, ko so zaokrožile govorice o kandidaturi prejšnjega notranjega ministra za župana Ljubljane. Se vas je Hojs ustrašil, da je SDS v župansko bitko na koncu poslala drugorazrednega kandidata, vodjo strankinega svetniškega kluba Igorja Horvata?
Ne vem, nisem govoril s Hojsom. Ne bi rekel, da se je ustrašil, to ni njegov karakter. Po mojem je bila to, špekuliram, odločitev SDS. Če bi bil Aleš Hojs kandidat, Ljubljančanov ne bi bilo treba vabiti na volišča. V tem primeru bi bila po mojem udeležba do zdaj najvišja. Še enkrat bi se zgodilo, da bi bil SDS v Ljubljani potolčen. Ne poražen, potolčen! Ne vem, zakaj bi bil Igor Horvat drugorazreden kandidat. Gotovo je manj prepoznaven od Hojsa, a to je njihova odločitev.
No, zdaj so v igro poslali Aleša Primca. On je tudi sposoben mobilizirati ljudi. Se bo referendumska zgodba zdaj ponovila tudi v Ljubljani?
Počakajmo, bomo videli. Do volitev je samo še slab mesec in takrat bo vse znano. Zanimivo pa je, da sem edini kandidiral s podpisi podpore Ljubljančank in Ljubljančanov. Vsakemu, ki je dal podpis zame in Listo Zorana Jankovića, sem zelo hvaležen, kajti ni bilo enostavno. Podpise je bilo potrebno overiti na upravni enoti na eni od dveh lokacij: Tobačni tovarni ali na Linhartovi. Nekateri so čakali tudi po štiri ure, da so lahko oddali svoj podpis. V kratkem času nam je uspelo zbrali 2500 podpisov. Ampak ključno pri vsem tem je, da zares uživam v delu. Vsako srečanje z Ljubljančani ali tistimi, ki pridejo v Ljubljano, me radosti.
Po značaju ste zelo priljuden človek, tudi nihče vam ne more očitati, da niste učinkoviti...
(smeh) To mi je pa všeč, da še vi tako mislite. Tega mi tudi opozicija ne očita. Prav včeraj sem se v Črnučah dobil s krajani, ko smo v eni od ulic, kjer gre cesta strmo v klanec, urejali odvoz smeti. Dosegli smo dogovor v zadovoljstvo vseh, predvsem pa krajanov, kar je najbolj pomembno. Tam je bil tudi Vlado Kreslin, pa sem mu rekel: Vlado, kje imaš kitaro? In je šel ponjo. Nazaj grede na sestanek na magistratu sem se ustavil še na bazenu Ilirija, kjer so zalivali betonsko ploščo. Če bi imel čas, bi kar ostal, da vidim, kako zaključujejo delo. Res je, težko mi kdo očita, da v Ljubljani česa ne bi poznal.
Ljudje pravijo, da vsi politiki kradejo, ampak župan Janković pa tudi kaj naredi. Še celo Svetlana Makarovič je pred devetimi leti dejala, da Janković ne grabi zase, temveč, kot se reče, 'pola sebi, pola šarcu daje'. Takšni komplimenti vam najbrž niso v čast ali pač?
Kdor dela v politiki in ni pripravljen poslušati tudi negativnih stvari, nima tu kaj početi. Najprej glede tega, da vsi politiki kradejo. Za druge ne vem, izpostavil pa bi dve točki. Vseh 16 let sem javno pozival, naj se oglasi eden, ki mi je dal en evro ali pa milijon. Takšnega ne boste našli ne v Sloveniji, ne na svetu, ker ga ni. Drugič, od leta 2012, ko je potekala prva hišna preiskava, zdaj je že deset let od tega, imam na sodišču osem obtožnic. Nikoli nisem krivil nobene institucije, vedno sem govoril o določenih posameznikih, ki me v javnosti želijo oblatiti: o Goranu Klemenčiču, Blanki Žgajnar, pa o Grošlju s Fursa in Majheniču ter Žgavcu z NPU-ja. O tistih, ki so se ukvarjali s priimkom Janković. Od teh osem obtožb - dve še iz časa Mercatorja, šest iz obdobja županovanja, od tega se tri nanašajo na Stožice, saj jih je tožilka, ki vodi vse moje primere, namenoma razdelila na tri dele, da me ulica trikrat obsodi - je šest zaključenih z oprostilno sodbo, sedma je v postopku. Nikoli nisem manjkal na sodišču, ker sem prepričan, da je to edino mesto, kjer je možno doseči pravico, in ne na ulici pred sodiščem. Ni pa vse to prijetno.
Kdaj greste spet na sodišče?
Verjetno naslednji mesec, datum še ni določen. A tudi v času volilne kampanje na sodišču ne bom manjkal. Tisto 'pola sebi, pola šarcu...', to je veljalo za Tita. Ko je Jugoslavija razpadla, je bil napis 'Tito, ti si krao, al' si i nama dao'. Kar nekaj vicev je na ta račun. Janezu Janši najbolj zamerim, da so letos spet poslali policijo na moj dom, da pregledajo ženine račune za lizing avta, ki bi jih lahko dobili v lizing hiši, a tja niso šli. Sam nisem nikomur nikdar ničesar očital glede družine - otrok, žene, mame, kajti družina je zame sveta. Glede vseh teh postopkov sem popolnoma miren, saj vem, da nikoli ničesar nisem dobil. Postopki so potekali zakonito in transparentno.
Mnogi se sprašujejo, kdo je poleg tožilke Blanke Žgajnar, ki je zamočila zadevo farmacevtka, na sodišču vaš angel varuh?
Resnica in pravica. Kaj je pri Blanki Žgajnar prava beseda, da je zamudila ali zamočila? Sodišče jo je opozorilo na rok, ki ga je nato zamudila. Po mojem je vedela, da nima osnove, da postopek pelje naprej, zato je raje dokumente posredovala javnosti z namenom, da me ulica obsodi. Gospa iz lekarne pa je vse zanikala. Ko je tožilka zamudila rok, je odvetnik uporabil sodbo v primeru Kanglerja, ki jo je dobil na ustavnem sodišču. Kangler, s katerim nisva na isti valovni dolžini, mi je s tem naredil uslugo. Od šestih dobljenih sodb, je že pet pravnomočnih. Tožilka pa se je vedno pritožila. Na vseh teh sodbah je že tretjina imen vseh sodnikov, saj so senati vedno drugi. Celo vrhovna sodnica, ki je pred 16 leti podpirala Arharja, mi je dala za prav. S t. i. fishingom, s prisluškovanjem, je tožilka dosegla to, da me na koncu obsodi del ulice. Pri tem je bila kar uspešna. Če pogledam medije, koliko ste napisali o teh postopkih, bilo je za en meter materiala. Ko je bilo konec, ko sem sodbe dobil, pa je bilo vsega skupaj objavljeno le za en centimeter. To je dejstvo. Prav tako je dejstvo, če ne bi delal nič, se z mano nihče ne bi ukvarjal. Nisem tiho, povsem svoje mnenje, ne spreminjam ga. Jasno je, da sva z Janezom Janšo na nasprotnih straneh in zato se to vse dogaja. Leta 2006 nam je njegova vlada odvzela 57 mio evrov letno. Ne glede na vse, Ljubljana se razvija, lahko se pohvalimo s številnimi projekti, ki smo jih uresničili. Ti govorijo za nas. Nihče mi ne more očitati, da kot čistokrvni mešanec ne spoštujem filozofije različnosti. Smo edina mestna hiša v Evropi, kjer smo oddali prostore LGBT skupnosti. Sedem let je že tega, pa ni bilo nobenega problema. Sobivamo, lahko smo si različni, a držimo skupaj.
Vas Svetlana Makarovič še podpira. Ko ste s pomočjo Hojsovih policijskih specialcev deložirali območje nekdanje tovarne Rog je bila globoko prizadeta in ogorčena. Dejala je, da to ni več njena Ljubljana, ni več njena rdeča zvezda in da se odpoveduje naslovu častne občanke. To je bil za vas kar hud udarec?
Počakal sem, da me je tovarišica Svetlana poklicala in sva to razčistila. Ko govorimo o Rogu, tam niso bili robokopi. Rog je bil prazen, vse se je zgodilo pred Rogom, na Trubarjevi ulici, kar sem ji tudi pojasnil. Tudi o Hojsu, ki ni njen lik in tudi ne lik leve opcije. S Svetlano se večkrat srečava in mislim, da je to tudi razumela. Policija je le opravila svoje delo, zadeva pa je bila zaključena tudi na sodišču, v našo korist. Tudi Irfan Beširević, ki nas je tožil, je soglašal s parkom izbrisanih v Rogu, ki ga je predlagala Amnesty International. Vsa imovina, ki je bila v Rogu, je bila popisana in odpeljana na Snago, vsak jo je tam lahko prevzel. Z večino tistih, ki so delovali v Rogu, nimamo težav. Skatepark, ki je prav tako bil tam, bomo marca odprli v Stožicah. Dobili smo že uporabno dovoljenje za izvedbo del, naročamo že opremo. Rogovcem smo v poravnavi ponujali 600 kvadratnih metrov prostorov, kjer bi bili avtonomni, pa so zavrnili. Center Rog bo drugo leto odprt in bo namenjen vsem, ne le nekaterim, kot je to bilo doslej.
Zanimivo, da kritike na vas ne letijo več samo z desne, zadnja leta so nekateri tudi zelo glasni na levici. Zdi se mi, da vas udarci z leve bolj bolijo kot z desne.
Seveda, saj sem levičar. Levico pa moramo ločiti od stranke Levica, ki je na glasovanjih v mestnem svetu na isti strani kot SDS – oboji so le proti. Kar pa se tiče levice z malo, je to moja družba. Imam pa dobrega prijatelja tudi na desni – recimo odličnega župana Grosuplja Petra Verliča. Tudi pet ministrov prejšnje vlade sem ob koncu mandata povabil na kosilo, da se jim zahvalim, kar so naredili za Ljubljano: Andreja Vizjaka, Janeza Poklukarja, Zdravka Počivalška, Boštjana Koritnika in Jerneja Vrtovca.
S tretjo Janševo vlado ste kar dobro sodelovali. Na vaši listi bo zdaj kandidiral celo bivši minister Boštjan Koritnik.
Da. Koritnik je bil dober minister, zelo korekten, odprt do vseh občin, ne samo do Ljubljane. Je mlad, perspektiven, izobražen...
Kdaj ste nazadnje govorili z Janšo? V intervjuju za MMC ste dejali, da sta bila v stiku trikrat do štirikrat na mesec. O čem sta se pogovarjala?
Res je, ampak samo za časa kovid krize. Ko je bil imenovan za predsednika vlade, sem ga poklical in mu dejal: »Ti si šef glede korona ukrepov, jaz pa ti lahko povem, kaj je dobro za Ljubljano, pa nisem prepotenten, potem je to lahko dobro za celo Slovenijo.« Bila je res dobra izmenjava informacij. Ko sem mislil, da kaj ni prav, sem mu to tudi povedal. Glede zapiranja v občine, denimo. Še sam ne vem, kje je na Golovcu meja med Škofljico in Ljubljano, pa tam hodim vsak dan. Z Janšo pa nisva govorila več kot eno leto.
Nekateri na levi so vam dobro sodelovanje z Janšo zamerili. Marjan Šarec vam je v intervjuju za Reporter pred aprilskimi volitvami očital, da je bil Janković »zadnji dve leti, v času najhujše krize demokracije, zdravstvene krize, kar precej tiho, nikjer ga nismo slišali… Ne vem zakaj. Na koncu je začel nekaj ropotati, ko ni bil ali je bil povabljen na srečanje z vlado«.
Tudi Marjan Šarec ima pravico do svojega mnenja. Sam spoštujem vrednote NOB, partizanke in partizane, ki so skupaj z zavezniki premagali največje zlo 20 st. nacizem in fašizem. Ne bom ga vprašal, kdo je kdaj začel hoditi k spomenikom partizanom. Kaj je moja naloga? Skrb za dobrobit Ljubljančank in Ljubljančanov. Imam filozofijo – živeti skupaj, spoštovati različnost. Dokler sem župan Ljubljane, tu ne bo spomenikov domobrancem. Janez Janša je poslal venec na domobranski spomenik s častno stražo, z gardo. Sam hodim na partizanske proslave. Prejšnji teden sem dobil visoko priznanje Zveze borcev, ki mi veliko pomeni. Ljubljana je mesto heroj in tega ne smemo pozabiti. Ampak kot rečeno, vsak ima pravico do svojega mnenja.
Poslušam izjave ljudi, ki kandidirajo, eden od njih je Marko Juvan z Liste neodvisnih, ki vam je pred Magistratom nedavno očital, da je vaša politika, ne glede na to, da se deklarirate za levičarja v interesu ščitenja kapitala in povsem identična desni vladi.
Profesor Marko Juvan je pisal pisma bralcev, njegova hči je imela v Rogu Cirkusarno. Tudi njega sem poklical, da pride na razgovor, da mu vse pojasnim. Pa ni prišel. To, kar govori, da delam v interesu kapitala, je njegovo mnenje. Ampak nima prav. Kot dober gospodar moram zaščiti interese MOL, kar tudi delam. Profesorja ne poznam, želim mu vse dobro, naj bo izvoljen v mestni svet pa bo lahko sooblikoval mestno politiko.
Pred volitvami v državni zbor ste podprli Roberta Goloba, zdaj je on podprl vas, ne pa vas še tudi Gibanje Svoboda. Nekateri naj bi imeli pomisleke, kje se zatika? Menda tečejo pogovori o povolilnem sodelovanju….
S predsednikom vlade sva govorila večkrat. Vesel sem njegove podpore. Z Gibanjem Svoboda se pogovarjamo o povolilnem sodelovanju, pa tudi s stranko SD. Slednjim sem tudi v tem mandatu ponujal, da naredimo koalicijo.
Dejali ste, da je v času energetske krize Golob najboljši premier v EU, da ima na tem področju največ znanja. Pa bo po vašem na oblasti zdržal ves mandat glede na energetsko, prehransko krizo, ki sta posledica vojne v Ukrajini? Vemo tudi, kako kratko dobo imajo novi obrazi v politiki…
Robert Golob ni nov obraz. Bil je državni sekretar, v Pozitivni Sloveniji je bil podpredsednik stranke. Je v najboljših letih. Verjamem, da bo na oblasti dva mandata. Dejstvo je, da o energetski krizi največ ve med predsedniki vlad EU. To je njegovo področje, tu ima največ znanja. Predsednica evropske komisije je lahko srečna, da dobi nek konkreten nasvet. Prvi teden vojne v Ukrajini sem sam napovedal tri krize: kovid, ki se bo čez poletje umiril, vendar ne bo še odpravljen. Drugo, energetsko krizo in tretjo, prehrambno krizo. Od Mercatorja govorim že 25 let isto. Že tedaj smo dali prednost domači proizvodnji – na naših policah je bilo 74 odstotkov slovenskih izdelkov. Tedanji vodja sindikata kmetijstva mi je potem, ko so me zamenjali, rekel, da naj pridem nazaj v Mercator: 'Prej smo čez vas šimfali, zdaj bi vas potrebovali'. Potrebne so kratke verige, domača proizvodnja. Tisti, ki imajo na svetu kapital, se zdaj pripravljajo, kako bi živeli na Marsu. Ameriški ambasadorki sem dejal, da največje države na svetu največ denarja porabijo za oborožitev, kar je narobe. Zakaj ne nehajo s tekmovanjem v oboroževanju, prav tako z osvajanjem Marsa. Naj raje puščavo v Afriki pretvorijo v kmetijsko površino, da bodo imeli ljudje hrano. Ko prideš do tega, da ne moreš dati otroku kos kruha, te nič več ne bo ustavilo. Svet bo treba spremeniti, to je dejstvo. Kapitalizmu ne kaže dobro. Problem pa je, da trenutno nimamo velikih liderjev, ki bi bili slišani. Če bi Angela Merkel ostala nemška kanclerka, verjamem, da vojne v Ukrajini ne bi bilo. Z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim Šijem Džinpingom je bila v stalni navezi.
Pustiva globalne probleme, greva raje na Ljubljano. Ne bom vas spraševal o uspešnih projektih, ki jih ni bilo malo za časa vašega županovanja. Pravite, da ste jih izpeljali več kot 2400. Trideset let nazaj sem prišel v Ljubljano študirat. Avtobusna postaja je danes še vedno enaka. Ena velika ljubljanska sramota, podobno kot Plečnikov stadion za Bežigradom.
Res je, drži.
Se ne bojite, da bi se projekt Emonika spet zamaknil, tokrat zaradi energetske krize in napovedovane recesije?
V duši bi si želel, da se zaključi pet projektov. Začel bom od severa proti jugu. Trgovski del Stožic. Srčno upam, da bo Izet Rastoder drugo leto pričel z deli. Potem je tu Plečnikov stadionov. Joc Pečečnik se je s prejšnjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem dogovoril, da ga odkupi država. Potem tega pred volitvami niso naredili. Zdaj bomo videli, kaj meni nova kulturna ministrica. Če ga bo država kupila, bomo pri projektu sodelovali. Mestna občina Ljubljana na stadionu nima svojih zemljišč, temveč zunaj stadiona. Tretji projekt je Emonika. Bom razložil, zakaj se projekt ne bo ustavil tudi v času krize. Pripravili smo že izračun komunalnega prispevek za investitorja z Madžarske, za gradnjo dveh stolpnic. Podpisali smo že pogodbo za prestavitev kanala za odpadno vodo na Vilharjevi cesti, od Situle do Železne ceste. Posel je dobila družba Kostak z Vilkogradom. Z deli bomo začeli konec meseca. Ta prestavitev kanala bo omogočila, da bo slovaški Corwin zgradil projekt Vilharia. Corwin je že plačal komunalni prispevek. Projektiranje kanala od Železne do Dunajske ceste bo končano konec drugega meseca, sledi izbor izvajalca, da začnejo potem z novim letom z deli. Emoniko bi po planu začeli graditi maja. Da bi se projekt spet zamaknil, se ne bojim. Gre za milijardo evrov investicij. Na Trgu OF je predvidena gradnja sto metrov visoke stolpnice, na sedanji avtobusni postaji bo park. Med Emoniko na Vilharjevi in Corwinom na Železni cesti bo stala nova avtobusna postaja, nov nadhod za železnico, nov podhod... Vse to je že sprejeto. Investitorja sta DRSI in Slovenske železnice. Ob Masarykovi cesti, kjer je Veletekstil, je zemljišče kupil Corwin, da zgradi novo stanovanjsko stolpnico. V bližini Orto bara je predvideno rušenje hiš, tam bodo naša mestna stanovanja. Podhod se širi na 30 metrov za štiripasovno cesto s kolesarsko stezo in pločnikom. Samo mestna občina ima na tem področju za 100 milijonov evrov investicij. Govorim o infrastrukturi, o kanalu, ki ga moramo povezati po Kolodvorski na Komenskega v kanal, ki pride v Zalog. Četrti projekt je Rog, ki bo odprt aprila. Peti pa je prenova osrednje tržnice in gradnja parkirne hiše pod njo.
Kaj pa šesti, sežigalnica?
Ta je pa nov. Absolutno da. Vendar je treba prej počakati, da država izda uredbo in razpiše koncesijo. Mi bomo nato, če bomo izbrani, zgradili najsodobnejši objekt z najboljšo možno tehnologijo, ki ta trenutek obstaja.
Bral sem javno pismo zdravnikov, ki nasprotujejo postavitvi sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Zrak v Ljubljani je med najbolj onesnaženimi v Evropi, pravijo, da se bo kakovost zraka samo še poslabšala. Navajajo, da je v prestolnici povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih delcev v zraku že sedaj trikrat višja, kot jo priporočajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Zakaj greste v to, vas argumenti zdravnikov ne prepričajo?
Niste prebrali našega odgovora, ki smo jim ga poslali. Na izvrstni predstavitvi projekta sežigalnice, ki je bila v Cukrarni, kjer je bil prisoten tudi moj prijatelj župan Dunaja Michael Ludwig s svojo ekipo, je bila tudi predstavnica zdravniške zbornice. Sežigalnico bi zgradili v skladu z državnimi in evropskimi omejitvami. V igri pa so tri lokacije: poleg Letališke in Toplarniške, še lokacija na Barju, poleg naše predelovalnice smeti, ki je najbolj sodobna v Evropi. Na zdravniški zbornici niso povedali, kako je zdaj z izpusti, ko se ves čas grejemo na premog. S sežigalnico, to zagotavljam, bodo izpusti nižji, kar bo bolje tako za zdravje ljudi kot okolje, bo pa tudi cenejše za uporabnike. Že zdaj lahko napovem za 20 odstotkov nižje položnice. Za svoje odpadke moramo poskrbeti sami, če ne, bomo imeli situacijo, kot jo imajo v Palermu. Premog, ki se z ladjo vozi iz Indonezije, pa sam s tem nimam nič, ker so dolgoročno pogodbo sklenili že preden sem prvič postal župan, je najbolj čist in ima nizke izpuste. Kljub temu, ima slab vpliv na okolje. Prav rako prevozi z ladjo in tudi s kamioni, ki naše smeti vozijo na predelavo po Evropi. Tudi ti imajo izpuste, ki onesnažujejo okolje. Ko navedejo še zadnji argument, da je v Ljubljani inverzija, ker je kotlina, pa je odgovor zelo preprost. Ko bodo meteorologi rekli, da je inverzija na 200 metrov, bo dimnik visok 230 metrov, tako da bo segal čez to območje. S sežigalnico bomo 70 odstotkov samozadostni, ne bomo več toliko odvisni od drugih, ker bo gorivo sestavljeno iz 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov smeti, 10 odstotkov solarne energije in 30 odstotkov plina, ki ga lahko nadomeščamo. Kako je pa sedaj, ko cela Nemčija spet odpira termoelektrarne, Francija pa nuklearke, ki so bile zaprte.
V Ljubljani je praktično nemogoče najti še prostega osebnega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. MOL je ustanovitelj Zdravstvenega doma Ljubljana – torej odgovornost za takšno porazno stanje je tudi na vas.
Seveda, samo moramo ločiti, kaj je naloga MOL in kaj naloga države. Naša naloga je, da poskrbimo za infrastrukturo. Tu se lahko pohvalimo, da smo obnovili več zdravstvenih domov, nazadnje ZD Bežigrad, v načrtu so še tri novogradnje: Jarše, Metelkova in Rakovnik. Za infrastrukturo je poskrbljeno. To, kar pa se zdaj dogaja, je nerazumljivo. Bil sem na sestanku na ministrstvu za zdravje s sekretarjem in z našo direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana ter direktorjem UKC Ljubljana. Zakaj zapuščajo mlajši ljudje ZD Ljubljana in gredo v druge občine ali k zasebnikom? Če so pri nas, morajo delati obvezno dežurstvo. Že prejšnji direktor je pred dvema letoma po republikah bivše Jugoslavije iskal zdravnike. Dali bi jim stanovanja, da lahko tukaj živijo z družino. A problem je nastal pri znanju slovenskega jezika, ker so zahtevali zelo visoko stopnjo znanja, kar je po svoje nesmisel. Upam, da se bodo te stvari v bodoče le uredile, saj sta medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru razpisali več študijskih mest, kar pomeni, da bomo imeli tudi več zdravnikov. Tudi med našimi štipendisti jih je kar nekaj, ki so v petem ali šestem letniku medicine. Dva med njimi sta se že odločila, da bosta šla na primarno zdravstvo, za družinska zdravnika. Tudi ena od kandidatk za županjo je zdravnica. Pa jo kar povabim, da pride v službo k nam. Imamo odprto delovno mesto.
Večkrat ste že napovedali, da bodo astronomske cene nepremičnin v Ljubljani padle, a se še to ni zgodilo. Samo večja ponudba pomeni nižjo ceno, ste dejali. Kje za vraga pa je ta ponudba, da bi cene zbila na 2400 evrov po kvadratnem mestu?
2400 evrov po kvadratnem metru brez davka sem dejal pred 14 leti, pa so se mi nekateri smejali. Potem je Hilda Tovšak Celovške dvore prodajala najprej po 1990 evrov do 5. nadstropja, ostalo pa po 2190 evrov za kvadratni meter. Če pustimo ob strani ekskluzivne lokacije, kot sta npr. Schellenburg ali Šumi, so cene stanovanj previsoke. Trdim, da bodo kljub vojni padle na 2500 evrov brez davka. V petih letih se bo zgradilo čez pet tisoč stanovanj za trg. Včeraj je bil pri meni Ivo Boscarol, ki je kupil lokacijo Žita. Namesto tovarn, bo zdaj tam stanovanjska gradnja – več kot tisoč stanovanj. Industrijo bodo zamenjala stanovanja, poleg lokacije je obvoznica, nakupovalni center, park, šola, vrtec... Na drugi strani, pri Ikei, kjer je BTC kupil lokacijo od Triglav nepremičnin, bo tristo stanovanj. Govorim samo o dveh lokacijah v BTC-ju. Potem bo še na Cesti dveh cesarjev Monetic gradil 700 stanovanj. Isti investitorji so kupili tovarno Rašica v Gameljnah, kjer bo tudi 300 stanovanj. Corwin bo gradil ob Gospodarskem razstavišču in na Šmartinski cesti 1000 stanovanj. Samo večja ponudba bo znižala ceno. Če kdo pričakuje, da bo z gradnjo zaslužil 30, 40 ali 50 odstotkov, je absolutno preveč. Menim, da lahko zasluži največ 10 odstotkov. Zaradi gradenj na kar enajstih lokacijah, bodo cene padle na 2500 evrov brez davka po kvadratu. Na trgu se bo to zgodilo v dveh letih. Ponudba bo tako velika, da bo presegla povpraševanje.
Vsi napovedujejo, da bo počil nepremičninski balon, a cene gredo samo še v višave...
So se že ustavile. Zlatarna Celje zdaj gradi stanovanja pri Ruskem carju, poleg bo gradil Ramovš in bo to še dodatnih 300 stanovanj. Zgrajena bodo še stanovanja Pod hribom. Naj mi protikandidati, ki se potegujejo za župansko mesto, povedo boljše rešitve. Govorijo o zadrugi za mlade, za to imamo že pripravljeno lokacijo na Rakovi Jelši. Naj se mladi zberejo in prično s projektom. V zadnjih štirih letih smo na enajstih lokacijah gradili mestna stanovanja. Nekateri mi očitajo, da jih gradimo na obrobju, a Povšetova, kjer bo 361 stanovanj, je tako rekoč v samem centru, prav tako bosta nasproti Cuba dva opečna bloka. Od Kostaka smo kupili 88 stanovanj, ki bodo naslednje leto vseljiva. Imamo še lokacijo na vogalu Litijsko-Pesarske ter na Resljevi ulici. Na Rakovi Jelši smo zgradili 156 stanovanj, prva faza se zaključuje, v drugi bo pa 99 stanovanj. Najemnina je pri nas manj kot 4 evre za kvadratni meter.
Prej ste se pohvalili, da ste prejeli najvišje priznanje ZZB za vrednote NOB Slovenije. A tudi zato, ker tako trmasto nasprotujete pokopu posmrtnih ostankov po drugi svetovni vojni umorjenih žrtev iz brezna Macesnova gorica v Kočevskem Rogu? Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, predsednika države, vlade in parlamenta javno sprašuje, kako dolgo lahko protipravno zanikate pravico do groba in spomina. To vam ni v čast.
Bom drugače rekel; to, kar dela Jože Dežman, je njegova pravica, ampak to pa njemu ni v čast. Zakon je jasen. Tem pokopom je namenjeno državno pokopališče v Teharjah. Vsak si zasluži dostojen pokop. In tam je dovolj prostora. Lokalna skupnost pa je dolžna poskrbeti za grobove svojih prebivalcev.
Dežman pravi, da so med žrtvami v Macesnovi gorici tudi številni Ljubljančani...
Kako pa to ve? Prej je govoril o Romih iz Iga, zdaj je to zamenjal. Zakon je nedvoumen in pravi, da se lahko pokopljejo tam, kje je prostor za prekop. Vendar gospodu Dežmanu gre bolj za to, da dokaže, kako bo uspel pokopati kosti v Ljubljani, pa čeprav že pri ministru Počivalšku v prejšnji vladi pri tem ni uspel.
Ne razumem, zakaj temu tako nasprotujete?
Ni dovolj prostora. Samo za to gre. Občine smo dolžne urediti pokopališča za naše meščane. Doslej smo za izgradnjo pokopališč vložili 30 mio evrov. Pa saj imamo v Ljubljani pokopane tako nemške vojake kot domobrance. A spomenika domobranci ne bodo dobili, dokler bom župan. Država je to lepo uredila z zakonom. Naj naredijo prekope v Teharjah.
Se vam po vseh teh letih še kaj toži po Mercatorju? Že 17 let je od tega, ko so vas odstavili z mesta predsednika uprave.
Tudi v Mercatorju sem užival. Bil je tak naboj, da sem mislil, da ne bom šel nikoli iz Mercatorja. Pred kratkim sem vodil poročni obred Petre Majdič, pa mi je njena mama povedala, da je poslovodkinja iz Mercatorja. Da, toži se mi po teh ljudeh. Bili smo največje in najboljše podjetje v regiji. Prvega decembra 2000 smo odprli Mercator center v Sarajevu, v Bosno in Hercegovino smo tako pripeljali Evropo. To je bilo pet let po vojni. Ko sem šel leto prej pogledat lokacijo, so bili še tanki na ulicah. Da, tudi v Mercatorju so bili izjemno lepi časi, bil sem mlad.
Vemo, kaj se je dogajalo v vseh teh letih z »najboljšim sosedom«, pa vsega tega ne bova obnavljala. Ko so vas odstavili, sta Mercator s kupčijo pri Janši lastniško prevzela Igor Bavčar in Boško Šrot. Bavčar je že na prostosti, Šrot pa še ne. Nisem zasledil, da ste šli kdaj k njima na obisk na Dob.
Tudi slučajno ne! Igor Bavčar in Boško Šrot sta me kljub dogovoru in stisku rok prevarala, kar se ne dela. V mestno hišo sem anonimno prejel polno mapo dokumentov, kjer je bilo pojasnjeno, kako so šle transakcije, kako so zlorabili institucijo opcijskih nakupov. Jaz sem ju ovadil na novinarski konferenci. Še vedno stojim na tem, da bi bilo v Sloveniji precej manj stečajev, če tedaj onadva tega ne bi naredila. V načrtu smo imeli projekt soupravljanja, da bi dva tisoč zaposlenih lahko kupilo do 25 odstotkov delnic. Tista vlada nas je zavrnila, kasneje me je tudi zamenjala. Šrotu in Bavčarju želim čim bolj mirno življenje, z nacionalnega vidika mi je pa žal, saj ne bi šlo toliko naših podjetij v tuje roke ali v stečaj. Mercator pa je šel, kamor je šel.
--
Avtor: Silvester Šurla
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.