Na spodaj navedene očitke smo odgovarjali leta 2012, 2013, 2014 in 2020.
Pojasnilo očitka
Donacijo v višini 500.000 EUR je Gratel namenil našemu Javnemu zavodu Ljubljanski grad in ne osebno na županov tekoči račun, kot želijo javnosti prikazati nekateri.
S podjetjem Gratel sem se seznanil zaradi številnih pritožb občanov in javnih podjetij, da prekopavajo ceste brez dogovora z javnimi podjetji ter ne uredijo asfalta nazaj. Službe so ugotovile ničnost pogodbe in inšpektorat kršitve. Na pogajanjih smo dosegli, da nas Gratel ni več podcenjeval s tem, da je Kranju plačal 2-3x več in smo se dogovorili za odškodnino v višini 500.000€ in njemu prepustili, da se odloči za plačilo v mestni proračun ali za donacijo javnemu zavodu, katerega ustanovitelj je MOL. Dogovor je bil sprejet na sestanku s službami in odvetniki obeh strani. Obenem smo dosegli, da pred polaganjem cevi dogovorijo potek le-teh z javnimi podjetji oziroma, da morajo po izvedbi prekopano ulico zaključiti, preden začnejo z deli na novi.
Če tožilka tu vidi, da to ni zaščita javnega interesa, potem le dokazuje, da ne pozna kaj so naloge župana. Sicer pa lahko le rečemo, da od vsakega, ki dela v Ljubljani, pričakujemo, da ob tem prispeva donacijo za socialo, kulturo, šport, saj drugače vse te institucije ne bi preživele.
Tudi, ko sem bil sam na drugi strani – predsednik uprave Mercatorja, smo bili največji sponzor in donator, saj smo letno ugodili 3.000 prošnjam od 30.000 prejetih. Obtožnica je zato narejena popolnoma brez osnove, kot domišljijski spis tožilke. Dejstvo je, da me tožilka s številnimi zahtevami za preiskavo ali obtožnicami šikanira. Enkrat sem kriv, ker ne skrbim za dobro občine, drugič pa to, ker preveč dobro skrbim za občino.
Župan je odgovoren za organizacijo dela mestne uprave. Tožilka očitno ne pozna dela župana ter ne ve, da to ni le protokol. Sicer je pa tudi župan dne 4.11.2020, prejel sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo pritožbo tožilke v zadevi Gratel in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
-- Odgovor na očitek: l. 2020
Pojasnilo očitka
Ko je ekipa Zorana Jankovića konec leta 2006 nastopila mandat, je bila MOL že zadolžena za 57 milijonov evrov. Da bi mesto lahko aktivno razvijali v dobro Ljubljančank in Ljubljančanov, smo se dodatno zadolževali, najvišja zadolžitev je bila konec leta 2011 v višini 133 milijonov evrov.
Izposojena sredstva redno vračamo, v zadnjih letih pa dolg tudi uspešno zmanjšujemo – konec leta 2019 je znašal 94 milijonov evrov, 30. 9. 2020 pa 84 milijonov evrov oziroma 285 evrov na prebivalca.
Če bi načrtovane investicije ustavili, bi dolg lahko v celoti odplačali v enem letu, vendar je pomembno vlagati v razvoj mesta za višjo kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov, zato bomo tudi v prihodnje zadolženost zmanjševali postopoma. Letno vračilo glavnice in obresti v višini 12 milijonov evrov pomeni le 3,5 % letnega proračuna.
Zadolženost evropskih prestolnic
Berlin: dolgovi Berlina so na dan 30. 6. 2019 znašali 53,923.000.000,00 EUR (triinpetdeset milijard in 923 milijonov EUR). Dolg na prebivalca je znašal 14.876 EUR. Vir.
Dunaj: zadolženost mesta Dunaj je ob koncu leta 2019 znašala 7.441 milijonov EUR oz. 7,4 milijarde EUR, kar predstavlja 52,35 % dunajskega BDP. Zadolženost na prebivalca je dosegla 3.910 EUR/prebivalca.
-- Odgovor na očitek: l. 2020
Pojasnilo očitka
Tajkun je nekdo, ki je v procesu lastninjenja, t. j. prenosu državne oz. prejšnje družbene lastnine v zasebno, neupravičeno izrinil tiste državljane, ki jim je to pripadalo. Kot vemo, so nekateri ustanavljali obvodna (bypass) podjetja, nanje prenesli vse nepremičnine, podjetja so propadla in tako so postali lastniki nepremičnin. Kupovali so poceni delnice iz skladov, za katere so pridobili notranje informacije, da gre za delnice dobro stoječih podjetij, pridobili kredite na ime podjetij, od dobička podjetij odplačevali svoj kredit in tako podjetja izčrpali. Tako so si ob spremembi našega družbenoekonomskega sistema premoženje pridobili z, blago rečeno, goljufijo, večina tudi, kot pravijo pravniki, legalno, zakonito. Ne pa legitimno, pogojno rečeno, pošteno.
Zoran Janković tega ni počel, za svoje deleže v podjetju Mercator je najel kredit pri banki in zastavil svoje nepremičnine, potem pa na trgu na legalen način odkupil delnice Mercatorja. Pod njegovim vodenjem so delnice nekajkrat povečale vrednost, ne samo njemu, vsem, ki so jih imeli. Po tem se razlikuje od tistih, ki jih označujemo za tajkune.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Glede vloge župana je treba pojasniti, da gre za posebno funkcijo, saj je poleg predsednika države edini vodilni položaj, za katerega je kandidat izvoljen na neposrednih volitvah. O tem, ali bo nekdo šerif, ko bo imel pristojnosti, ki gredo županu, odločajo volivci, v tem primeru meščani Ljubljane. Zoran Janković se je na lokalnih volitvah preizkusil že trikrat in dobil zaupanje vsakokrat s približno enakim, okoli 65-odstotnim deležem glasov. To pomeni, da ga ne postavljajo stranke, ampak ljudje neposredno, nanje pa ni mogoče vplivati do take mere, da bi bil volilni izid tako prepričljiv. Zato županu pripada posebna vloga: njegove pristojnosti in odgovornosti so bistveno večje. To pozna tudi naš sistem, ki mu daje večje pristojnosti kot drugim podobnim položajem. Naj to imenujemo šerifovstvo ali ne, dejstvo je, da se mora odzivati na razmere v Ljubljani in da je to del njegovih pristojnosti. Seveda pa je ta položaj dostikrat na meji, ko lahko v neki situaciji človek odreagira tako ali drugače. Vendar je vsako ravnanje treba presojati tudi po posledicah; če so te v splošno korist ljudi, pa tudi posameznikov, je ravnanje primerno, v nasprotnem primeru pa ne, seveda mora biti tudi zakonito. To slednje dostikrat presojamo sami, brez dobrega poznavanja predpisov, še bolj pogosto pa pristransko ali pod vplivom politično usmerjenih komentarjev.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Ali so (bile) prijave sumov zlorab župana Zorana Jankovića politično motivirane?
"Zorana Jankovića in njegove posle intenzivno preiskujejo na več mestih. Kriminaliste, ki so bili minuli teden na delu, usmerja vodja specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar. Žgajnarjevo, nekdanjo tesno sodelavko generalne državne tožilke Barbare Brezigar, je slednja tudi imenovala za vodjo specializiranega tožilstva. Te policijske preiskave so predvsem posledica ovadb in analiz davčne uprave.
Durs je, kot je znano, do nedavna vodila žena poslanca SDS Andreja Širclja – Mojca Šircelj. Dokumenti, ki so bili doslej glede Jankovića že objavljeni ob različnih trenutkih, so izvirali prav z Dursa, zaradi objave pa je informacijska pooblaščenka kaznovala Alenko Jeraj, bivšo vodjo SDS-ove parlamentarne preiskovalne komisije, ki je v prejšnjem mandatu preiskovala Zorana Jankovića. Potem pa je tukaj še sodna preiskava v zadevi Niš. To vodi sin Barbare Brezigar – Jaka Brezigar. Ni torej dvoma, da so procesi proti opozicijskemu voditelju politično motivirani. V tej fazi to tudi ni sporno."
(Borut Mekina, Jankovićevo prekletstvo, Kako se Janković brani pred očitki?
Mladina št. 40 z dne 5. 10. 2012)
Pojasnilo očitka
Ne vemo, če drugi to spremljajo, ampak poglejmo, kolikšno je bilo županovo družinsko premoženje, preden je nastopil svojo funkcijo, in kolikšno je danes.
Ob nastopu prvega mandata leta 2006 so mu Finance ocenile družinsko premoženje na 22 milijonov evrov, zadnja ocena iz leta 2011 je, tudi Financ, da je njegovo družinsko premoženje vredno okoli le še okoli 7 milijonov.
Sedaj je nova ocena Financ, da ima družina Janković le še okoli 5 milijonov ode tega 3 v posojilu, za katero je zastavljena njihova hiša v Grosuplju. To pomeni, da je vsako leto na funkciji župana izgubil kar nekaj milijonov evrov. Mislim, da nihče ne dvomi, da bi Zoran Janković kot dober podjetnik s svojimi sposobnostmi, če bi še naprej vodil svoja podjetja, v tem času kvečjemu obdržal ali celo povečal njihovo premoženje, ne pa zmanjšal. To govori o tem, da je pripravljen na prvem mestu delati za javno dobro, in to bi rad posebej poudaril.
-- Odgovor na očitek: l. 2012
Pojasnilo očitka
a.) Najprej o postopku sprejema prostorskega načrta.
Prostorski načrt nastaja zelo transparentno, osnove pripravljajo strokovne organizacije, in to zunaj Mestne uprave. Seveda v skupinah, sodelujejo tudi mestni uradniki in strokovnjaki, vendar ne kot posamezniki, temveč kot del tima. Obravnava načrta se nato izvede v več krogih, tako s strokovno javnostjo kot z občani. Vse pripombe se spet vrnejo na strokovni nivo, ki nato, če poenostavimo, pripravi predlog, ki gre na Mestni svet v odločanje.
Župan, na Mestnem svetu, kot vemo, ne glasuje, torej formalno ne odloča. Seveda lahko vpliva in prav je tako, s svojimi pogledi in pripombami, lahko temu rečemo tudi zahtevami. Vendar jih mora strokovni del potrditi, sprejeti. Ne nazadnje na predlog načrta podajajo mnenja in soglasja tudi številna ministrstva in organi države zunaj mestnih struktur. Si lahko zamislimo, koliko ljudi bi moral nekdo podkupiti, da bi dosegel spremembo namembnosti, ki ni strokovna oz. se z njo stroka ne strinja? Ali pa s čim vse groziti? Je pa jasno, da župan in tudi njegova ekipa podpira vsakega investitorja, ki želi v Ljubljani nekaj narediti, tako tudi spremembo namembnosti, če to investicija zahteva in je koristna za Ljubljano.
Da je bilo s pripravo in sprejemom prostorskega načrta Ljubljane leta 2010 vse v redu kaže tudi to, da je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 10.10.2013 podelila priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja podelila načrtovalcem Občinskega prostorskega načrta MOL. Priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja so za Občinski prostorski načrt MOL ID prejela skupina načrtovalcev.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je v obrazložitvi zapisala: »Občinski prostorski načrt Mestne Občine Ljubljana – ID je interdisiciplinaren projekt, ki pomeni sklepno fazo izredno obsežnega, več let trajajočega strokovnega dela različnih strokovnih profilov. Skupini pripravljavcev akta je na podlagi predhodno strokovno dognanih in usklajenih strateških konceptov prostorskega razvoja MOL uspelo izdelati prostorski in urbanistični dokument, ki vsebuje ne le vse z zakonom predpisane elemente, ampak tudi številne druge urbanistične vsebine, ki bodo lahko prispevale k ustreznejšemu ravnanju v prostoru. Iz stanja kaotičnega zbira preštevilnih in večinoma zastarelih prostorskih in urbanističnih aktov, ki so doslej veljali na območju MOL, je Mestna občina Ljubljana dobila nov, celovit, koherenten in pregleden prostorski dokument kot podlago za učinkovit, sodoben in trajnosten prostorski razvoj mesta.«
b.) Nakup in sprememba namembnosti Jankovićevih zemljišč na Barju
Zemljišče, ki naj bi ga župan spremenil v zazidljivega leta 2010 s sprejemom prostorskega načrta MOL, je bilo v lasti Jankovićev že veliko let pred njegovim prevzemom županstva konec leta 2006. Zemljišča tega dela Ljubljane, katerega le manjši del so ta »sporna« zemljišča, so bila že od leta 1986 zazidljiva in namenjena inštitutom in univerzi. Sprememba namembnosti je bila po podatkih MOL predlagana že z dokumentom prostorske zasnove, ki ga je Mestni svet Ljubljana sprejel leta 2002, ko Janković ni bil župan, in sicer za različne namene – proizvodnjo, centralne dejavnosti in stanovanja, so zapisali v dokumentu. Predlog spremembe se je nato pojavljal v vseh dokumentih, a tako kot sprejem načrta v celoti, pred županstvom Jankovića, ni bil pripravljen tako daleč, da bi se o njem odločalo. To je Ljubljani povzročalo, tudi sicer ne malo težav v urejanju prostora.
V prvi javni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta MOL, ki je tudi sicer povzel veliko že pripravljenih vsebin iz prejšnjih mandatov, ter jim dodal mnoge nove, je bila marca 2008 sprememba namembnosti povzeta in tudi vključena, in sicer za splošne stanovanjske površine. V vseh javnih razgrnitvah, tako po Četrtnih skupnostih (že maja 2008) kot na dveh velikih obravnavah na Gospodarskem razstavišču na to ni bila podana niti ena pripomba oz. drug predmet. Od takrat je to bilo javno in je lahko vsak upošteval pri svojih odločitvah o nakupu ali prodaji. Mestni svet je to potrdil s sprejetjem prostorskega načrta julija 2010. S katero namembnostjo bi se dalo več zaslužiti, je seveda veliko vprašanje. V sedanjih razmerah, ko je praznih in nedokončanih stanovanj v Ljubljani na tisoče, s prejšnjo namembnostjo.
c.) Vloga podjetja Baza Dante
Baza Dante, tisto podjetje torej, ki ga je ustanovil eden od zaposlenih v podjetju Electa, je pet mesecev pred spremembo občinskega prostorskega načrta odkupilo 15 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče pri obvoznici ob Barju. Nakup je bil torej izveden v začetku leta 2010, ko je bil osnutek z vključeno to spremembo namembnosti javno objavljen že leto in pol, od maja 2008. Ni za verjet, da razen Jankovićevih, nihče drug ni opazil te spremembe, tako da je sum, da gre dejansko za »Jankovićev« posel, res hipotetičen, ne glede na to, da je bilo kupljeno zemljišče tik ob zemlji, ki jo je kupil Janković še leta 1986, ko je vodilElecto. Od leta 1986 je bilo tam mogoče graditi zdravstvene ali izobraževalne objekte, po novem tudi stanovanjske. S tem naj bi se vrednost parcele povečala, kar pa se seveda v tej krizi ni zgodilo, ravno obratno, vrednosti so močno padle. Janković je glede tega posla že pojasnil, da nihče od 20 prodajalcev ni mogel biti oškodovan. Prvič zato, ker so prodajalci sami iskali kupca, drugič zato, ker je Baza Dante posel sklenila v letih 2009 in 2010, ko so mediji tako ali tako pisali o tamkajšnji Electini parceli, sprememba namembnosti pa je bila javna, sama sprememba prostorskega načrta pa transparenten postopek. Pobuda za prekategorizacijo omenjenega zemljišča naj bi bila vložena že leta 2002, od leta 2008 pa naj bi bili dve javni razgrnitvi.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Gre za zemljišča v skupni izmeri 1.648 kvadratnih metrov ob Vojkovi cesti v Ljubljani. Tritonis je dal MOL pobudo, da bi tam zgradil privatno parkirišče hotelo graditi garažo in poslovne prostore,zato je MOL uvrstila v prodajo. NPU je oktobra 2013 ovadil tožilstvu več občinskih uslužbencev in med njimi župana Jankovića, ki naj bi med marcem 2008 in marcem 2009, občini pridobili protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravili kupca, torej direktorja družbe Tritonis iz Ljubljane, v zmoto. Ovadeni so ga po mnenju NPU-ja zapeljali, da je na škodo svoje družbe na dražbi kupil zemljišče, da bi na njem gradil poslovno stavbo z garažami. Zemljišče je sicer bilo v lasti občine, vendar sta bili prodani zemljišči del funkcionalnega zemljišča, na katerem ni mogoča gradnja, je še dodal Majhenič.
Seveda ni oz. ne bi nič zaslužil Janković, saj je šla vsa kupnina v proračun MOL. A tega ni, do novinarske konference župana, izpostavi noben novinar. Dejstvo je, da je bilo zemljišče z akti MOL, ki jih mimogrede sprejme Mestni svet in ne župan, opredeljeno za prodajo. Občina ga je prodala leta 2009 na dražbi, ki so se je udeležili 4 dražitelji, trije so v teku draženja odstopili in ostal je Tritonis, ki je zemljišče tudi kupil in vpisal v zemljiško knjigo. Postopki prodaje so v MOL urejeni in je za dražbo potrebno imeti cenitev neodvisnega cenilca, ki ob tem tudi preveri ali je zemljišče v lasti MOL. To dokazuje, da je bilo takrat zemljišče prosto in v lasti MOL, kar je kazal tudi izpisek iz zemljiške knjige. Ne nazadnje so to ugotovili še trije drugi interesenti in se dražbe udeležili. Tudi prostorski akti MOL so javni dokument in dostopni, tako, da se lahko vsak zainteresiran s tem seznani. Sporna dražba je bila povsem zakonita in transparentna, kar je ugotovilo tudi sodišče v tožbi podjetja PNZ d.o.o. proti MOL-u, kjer je podjetje PNZdokazovalo, da je sporno zemljišče kot funkcionalno zemljišče pripadalo sosednjim stavbam. Sodišče je torej v civilni sodbi ugotovilo, da je bila dražba zakonita, NPU pa, utemeljen sum, da je šlo za goljufijo.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil, preden je postal župan, tudi predsednik uprave Mercatorja, naj bi si preko prijateljskih podjetij skupaj s še tremi ovadenimi, protipravno pridobil okoli 100.000 evrov.
Leta 2000 se je Mercator, pod vodstvom Zorana Jankovića, začel uspešno širiti po Balkanu, zato so v Nišu nameravali kupiti zemljišče za hipermarket. Potrebna je bila sprememba namembnosti zemljišča zato je Mercator poiskal posredniško podjetje, ki bi pridobilo gradbeno dovoljenje. mestne oblasti v Nišu so gradnjo modernega nakupovalnega središča podpirale, zato je bila verjetnost za spremembo realna. Mercator je zato sklenil pogodbo s podjetjem Fakin, po kateri je plačal del denarja, 20.000 € za stroške, vnaprej, preostali pogodbeno dogovorjeni znesek 80.000 € pa naj bi plačal po pridobitvi dovoljenja. nakazilo zneska je bil podjetju Fakin, na osnovi pogodbe in računa, nakazano na Ciper, a podjetje svoje naloge ni opravilo.
Zakaj ne? Janković sam je pojasnil, da so ga vmes odstavili, novo vodstvo Mercatorja pa ni pripravilo projekta za center v Nišu, zaradi česar naj tudi ne bi bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Tudi same pogodbe ob sklenitvi posla s Fakinom ni podpisal Janković kot predsednik Uprave, saj po interni delitvi pristojnosti za to ni bil pristojen, temveč drug član uprave. Zadeva »Niš« je načrtovano izbruhnila leta 2006, ko je Janković prvič kandidiral za župana v Ljubljani. Policija je primer preiskovala do leta 2010, a ni zaznala nobenega suma, zaradi česar so hoteli zadevo zaključiti s poročilom. A se tožilstvo pod Barbaro Brezigar (postavljeno v času vlade Janeza Janše 20. maja 2005 do 4. maja 2011, ko jo je zamenjal Zvonko Fišer) s tem ni strinjalo. Seveda pa to, da se zadeva vleče že več kot 6 let, odgovarja političnim nasprotnikom Zorana Jankovića, tako desnim kot levim. dejstvo ostaja, da je tožilec, Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar jeseni 2012 sprožil sodno preiskavo, ki pa jo kar ne more (noče) pripeljati do "konca", saj bo očitno slej ko prej zavrnjena.
-- Odgovor na očitek: l. 2013
Pojasnilo očitka
Nekateri posamezniki (tudi protikandidati) nam nastavljajo ogledalo v smislu, zakaj še vedno nismo prenovili Plečnikovega stadiona. Sami bi si neznansko želeli čim prej prenoviti stadion, a še zmeraj čakamo na rešitev pritožbe na sodišču zaradi nagajanja nekaterih sosedov iz Fondovih blokov. Plečnikov stadion za Bežigradom bi bil že prenovljen, če ne bi bilo pritožb teh okoliških stanovalcev. Ti trije prebivalci sosednjih Fondovih blokov so namreč nagrajeni projekt ob predstavitvi pohvalili. ARSO je sprva dal soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega se je omenjena trojica pritožila. Ministrstvo za okolje in infrastrukturo je nato zavrnilo soglasje in ga vrnilo v ponovno odločanje. ARSO nato ni dal soglasja, investitor se je pritožil na pristojno ministrstvo, to pa je zadevo znova vrnilo v odločanje na ARSO. In to traja že pet let.
Najbolj nerazumljivo je, da ti trije stanovalci Fondovih blokov ugovarjajo parceli, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot last MOL-a. Parcela bi po njihovem mnenju morala pripadati njim, ker so tam imeli vrtičke. Pogodbo za prenovo smo podaljševali šest let, zgolj zato, ker se je nekdo odločil, da temu nasprotuje. To predolgo odločanje je prava tragedija za Plečnikov stadion, vendar smo nemočni in ne moremo narediti drugega, kot čakati. K sreči je Joc Pečečnik, ki ima največji delež v investiciji, še vedno zagret za prenovo stadiona.
O nadaljnjem razvoju dogodkov ne moremo govoriti, saj je odvisen od odločitev lastnikov na skupščini BŠP. V MOL podpirajo predlog prenove stadiona, ki obsega prenovo poškodovanih zaščitenih objektov in travnatega igrišča s tekaško progo za trening, rekreacijo in razne prireditve na prostem. Predlog predvideva ureditev parkirišča na peščeni podlagi ob Samovi cesti in uporabo vhodne lope za lokalno tržnico.
Želimo si, da nam skupaj uspe v naslednjem mandatu. Za najlepše mesto!
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Člani stranke Pozitivna Slovenija so na kongresu, ki ga ni sklical Zoran Janković, temveč takratna predsedujoča stranke, izrazili svojo voljo in za predsednika stranke demokratično izvolili Zorana Jankovića. In čeprav mu nekateri ves čas podtikajo, da je zrušil lastno vlado, je večkrat jasno izpostavil, da vlade ni zrušil.
Ravno nasprotno, želel si je, da bi predsednica vlade še naprej opravljala svojo funkcijo in odločneje zagovarjala program stranke Pozitivna Slovenija, katerega je tudi sama pomagala pisati. Žal se je odločila drugače. Mogoče pa je »greh« Zorana Jankovića vera v ideale, prepričanje, da se s trdnim delom lahko ustvarijo pogoji za boljše življenje vseh, kjer štejejo le rezultati.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
Pojasnilo očitka
Alenka Bratušek je v pogovorni oddaja Tarča na RTV 1, dne 8. maja 2014, ki je bila na sporedu ob 20:00 uri dejala: "Sama nisem organizirala nobenih avtobusov". Zapis in posnetek na spletni strani MMC.
Seveda je v podmeni teh besed zaznati trditev, da je avtobuse organiziral njen konkurent, Zoran Janković, in to samo za svoje privržence. Avtobusi so bili najeti in plačani s strani stranke PS, o tem so bili pisno obveščeni vsi člani PS z vabilom in posebnim obvestilom ter tudi preko spletne strani. Celo več, v istem obvestilu so bili člani naprošeni, da svojo željo po prevozu sporočijo v naprej, zaradi organiziranja potrebnega števila avtobusov. Avtobusi so bili tako brezplačni in so vozili iz vseh smeri Slovenije, imeli so v naprej določena in objavljena postajališča in ure prihodov. O vsem tem obstaja dokumentacija v stranki in je na vpogled, del pa jo objavljamo v nadaljevanju.
Vse avtobuse je tako organizirala Alenka Bratušek kot predsedujoča PS. Tudi jih ni organiziral generalni sekretar - direktor stranke, ki mu je Izvršni odbor, odvzel pristojnosti vodenja priprav na kongres, ki mu gredo po Statutu stranke PS in jih prenesel na volilni štab za volitve v EU parlament (?!), ki ga je vodil zvesti pristaš Alenke Bratušek, Roman Jakić.
Zoran Janković v priprave in odločitve o kongresu ni bil vključen, sklepe je sprejemal Izvršni odbor stranke, v katerem je Alenka Bratušek imela udobno večino ali pa kar sama kot predsednica. Alenka Bratušek je vsebinsko izrekla laž in zavedla tako prisotne v studiu, novinarje, ki so to povzemali in gledalce, ki so to gledali in poslušali.
-- Odgovor na očitek: l. 2014
© 2021 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane