Pojasnilo očitka
a.) Najprej o postopku sprejema prostorskega načrta.
Prostorski načrt nastaja zelo transparentno, osnove pripravljajo strokovne organizacije, in to zunaj Mestne uprave. Seveda v skupinah, sodelujejo tudi mestni uradniki in strokovnjaki, vendar ne kot posamezniki, temveč kot del tima. Obravnava načrta se nato izvede v več krogih, tako s strokovno javnostjo kot z občani. Vse pripombe se spet vrnejo na strokovni nivo, ki nato, če poenostavimo, pripravi predlog, ki gre na Mestni svet v odločanje.
Župan, na Mestnem svetu, kot vemo, ne glasuje, torej formalno ne odloča. Seveda lahko vpliva in prav je tako, s svojimi pogledi in pripombami, lahko temu rečemo tudi zahtevami. Vendar jih mora strokovni del potrditi, sprejeti. Ne nazadnje na predlog načrta podajajo mnenja in soglasja tudi številna ministrstva in organi države zunaj mestnih struktur. Si lahko zamislimo, koliko ljudi bi moral nekdo podkupiti, da bi dosegel spremembo namembnosti, ki ni strokovna oz. se z njo stroka ne strinja? Ali pa s čim vse groziti? Je pa jasno, da župan in tudi njegova ekipa podpira vsakega investitorja, ki želi v Ljubljani nekaj narediti, tako tudi spremembo namembnosti, če to investicija zahteva in je koristna za Ljubljano.
Da je bilo s pripravo in sprejemom prostorskega načrta Ljubljane leta 2010 vse v redu kaže tudi to, da je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 10.10.2013 podelila priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja podelila načrtovalcem Občinskega prostorskega načrta MOL. Priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja so za Občinski prostorski načrt MOL ID prejela skupina načrtovalcev.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je v obrazložitvi zapisala: »Občinski prostorski načrt Mestne Občine Ljubljana – ID je interdisiciplinaren projekt, ki pomeni sklepno fazo izredno obsežnega, več let trajajočega strokovnega dela različnih strokovnih profilov. Skupini pripravljavcev akta je na podlagi predhodno strokovno dognanih in usklajenih strateških konceptov prostorskega razvoja MOL uspelo izdelati prostorski in urbanistični dokument, ki vsebuje ne le vse z zakonom predpisane elemente, ampak tudi številne druge urbanistične vsebine, ki bodo lahko prispevale k ustreznejšemu ravnanju v prostoru. Iz stanja kaotičnega zbira preštevilnih in večinoma zastarelih prostorskih in urbanističnih aktov, ki so doslej veljali na območju MOL, je Mestna občina Ljubljana dobila nov, celovit, koherenten in pregleden prostorski dokument kot podlago za učinkovit, sodoben in trajnosten prostorski razvoj mesta.«
b.) Nakup in sprememba namembnosti Jankovićevih zemljišč na Barju
Zemljišče, ki naj bi ga župan spremenil v zazidljivega leta 2010 s sprejemom prostorskega načrta MOL, je bilo v lasti Jankovićev že veliko let pred njegovim prevzemom županstva konec leta 2006. Zemljišča tega dela Ljubljane, katerega le manjši del so ta »sporna« zemljišča, so bila že od leta 1986 zazidljiva in namenjena inštitutom in univerzi. Sprememba namembnosti je bila po podatkih MOL predlagana že z dokumentom prostorske zasnove, ki ga je Mestni svet Ljubljana sprejel leta 2002, ko Janković ni bil župan, in sicer za različne namene – proizvodnjo, centralne dejavnosti in stanovanja, so zapisali v dokumentu. Predlog spremembe se je nato pojavljal v vseh dokumentih, a tako kot sprejem načrta v celoti, pred županstvom Jankovića, ni bil pripravljen tako daleč, da bi se o njem odločalo. To je Ljubljani povzročalo, tudi sicer ne malo težav v urejanju prostora.
V prvi javni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta MOL, ki je tudi sicer povzel veliko že pripravljenih vsebin iz prejšnjih mandatov, ter jim dodal mnoge nove, je bila marca 2008 sprememba namembnosti povzeta in tudi vključena, in sicer za splošne stanovanjske površine. V vseh javnih razgrnitvah, tako po Četrtnih skupnostih (že maja 2008) kot na dveh velikih obravnavah na Gospodarskem razstavišču na to ni bila podana niti ena pripomba oz. drug predmet. Od takrat je to bilo javno in je lahko vsak upošteval pri svojih odločitvah o nakupu ali prodaji. Mestni svet je to potrdil s sprejetjem prostorskega načrta julija 2010. S katero namembnostjo bi se dalo več zaslužiti, je seveda veliko vprašanje. V sedanjih razmerah, ko je praznih in nedokončanih stanovanj v Ljubljani na tisoče, s prejšnjo namembnostjo.
c.) Vloga podjetja Baza Dante
Baza Dante, tisto podjetje torej, ki ga je ustanovil eden od zaposlenih v podjetju Electa, je pet mesecev pred spremembo občinskega prostorskega načrta odkupilo 15 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče pri obvoznici ob Barju. Nakup je bil torej izveden v začetku leta 2010, ko je bil osnutek z vključeno to spremembo namembnosti javno objavljen že leto in pol, od maja 2008. Ni za verjet, da razen Jankovićevih, nihče drug ni opazil te spremembe, tako da je sum, da gre dejansko za »Jankovićev« posel, res hipotetičen, ne glede na to, da je bilo kupljeno zemljišče tik ob zemlji, ki jo je kupil Janković še leta 1986, ko je vodilElecto. Od leta 1986 je bilo tam mogoče graditi zdravstvene ali izobraževalne objekte, po novem tudi stanovanjske. S tem naj bi se vrednost parcele povečala, kar pa se seveda v tej krizi ni zgodilo, ravno obratno, vrednosti so močno padle. Janković je glede tega posla že pojasnil, da nihče od 20 prodajalcev ni mogel biti oškodovan. Prvič zato, ker so prodajalci sami iskali kupca, drugič zato, ker je Baza Dante posel sklenila v letih 2009 in 2010, ko so mediji tako ali tako pisali o tamkajšnji Electini parceli, sprememba namembnosti pa je bila javna, sama sprememba prostorskega načrta pa transparenten postopek. Pobuda za prekategorizacijo omenjenega zemljišča naj bi bila vložena že leta 2002, od leta 2008 pa naj bi bili dve javni razgrnitvi.
-- Odgovor na očitek: l. 2014