Šport je v duši ljubljanskega župana. Rad ga ima. No, obožuje ga. In zato Ljubljana neguje šport kot posebno vrednoto. Vedno se najdejo ljudje, ki so nezadovoljni, ker ne dobijo toliko, kot mislijo, da bi morali, toda Zoran Jankovič je iskreno in neposredno odgovoril na številna vprašanja, na katera ste želeli slišati odgovore.
Prav nenavadno je, da gledalci vedno napolnijo stožiško dvorano ob velikih dogodkih, tekmovanjih, tekmah, na drugi strani pa se na domačih tekmah v različnih ligah ljubljanskih klubi ne morejo pohvaliti s številčnim obiskom. Zakaj?
Stožice so bile zgrajene za velike dogodke, za velike tekme. Letno jih obišče milijon obiskovalcev. Sam sem navijač Olimpije, razen v ženskem rokometu, kjer je moj klub Krim Mercator. V Maribor hodim v zeleni majici in sem na to ponosen. Na zadnji tekmi v Ljudskem vrtu sem srečal gručo navijačev, ki so mi rekli: 'No, gospod Janković … Zelena barva ni priljubljena pri nas, kljub temu dobrodošel v Mariboru.' Odvrnil sem jim, da naj počakajo konec tekme. Po tekmi sem v slačilnici Olimpije čestital igralcem, čestital sem sodnikom in tudi igralcem Maribora. Povedal sem jim, naj zmagajo kakšno tekmo, ker v slovenskem nogometu potrebujemo dober Maribor. Če ni dobrega Maribora, ni pravega rivalstva med Olimpijo in Mariborom. Kaj bi bila hrvaška liga brez Hajduka in Dinama ali srbska brez Zvezde in Partizana. Ne glede na vse, je seveda prvak lahko tudi Celje, ki igra res dobro, ampak za slovenski nogomet je zelo pomembno rivalstvo med Olimpijo in Mariborom. Spomnim se prve tekme v Stožicah, ko je Slovenija igrala proti Španiji, ali pa Evrolige, ko je bil trener Olimpije Jure Zdovc in je v polni dvorani igrala proti Panathinaikosu, kjer je bil trener Željko Obradović, moj prijatelj. Ko je njihov center pohodil Saša Ožbolta, ga je Obradović poslal v slačilnico. In cela dvorana mu je ploskala. Da, borba na igrišču mora bit, ampak vse v žaru tekme. Ostro, ampak ne zahrbtno. Šele Cedevita Olimpija je spet privabila navijače v Stožice. To sem res pogrešal. Pa svetovno prvenstvo v odbojki, ko so mi slovenski igralci dejali, da na vsaki tekmi že na začetku vodijo z 1:0 v nizih zaradi izjemne publike, polne dvorane. Pa zdaj rokometno evropsko prvenstvo za ženske ...
Ljubljana ima torej po vašem mnenju kljub vsemu rada šport. Res pa je, da ima Ljubljana veliko različnih športov.
To povsem drži. In Ljubljančani smo razvajeni z dobrimi rezultati. Za nas je prava stvar samo, če smo npr. prvaki ABA lige ali lige prvakov. Take ambicije so zdrave. Krim Mercator mora biti prvak Evrope. Zdaj, ko se spet vračajo in dosegajo dobre rezultate, bomo kandidirali za zaključni turnir lige prvakinj. Nogomet? To, kar počnejo nekateri mediji, ko udrihajo čez klub, je brez potrebe, pa tudi, če jim njegov lastnik ni všeč. Zaenkrat imajo igralci redne plače, kar je pomembno. Kaj se bo zgodilo, če se lastnik odloči, da bo nehal plačevati igralce? Spet peta liga. Dokler ne pride nekdo drug. Seveda, če sploh imamo tega drugega. Ko poznavalce in navijače vprašam, kdo je bil do zdaj najboljši lastnik Olimpije, mi pravijo Izet Rastoder. On je res skrbel za plače, a o nogometu ni preveč vedel. Potem je prišel Milan Mandarić, ki je vedel o nogometu precej več, a se je zapletel z ljudmi, ki so mu podtikali razne pogodbe. Toda Olimpija do takrat ni nikoli dobila deset milijonov za prestope. Dober primer je Dinamo, ki ustvarja igralce in jih nato za dobro ceno proda po Evropi. Ko sem v garderobi poslušal zdajšnjega trenerja Alberta Riero, videl sem, kaj mu je pomembno. To, kar je zanj rekel Timi Max Elšnik - on je predober trener za nas - je zanj največja pohvala. Šport ima več funkcij – povezovalno, čustveno, rezultati v športu pritegnejo mlade v klube, pa tudi vzgojno. Ko je bil Krim Mercator prvak Evrope, se je tisto leto za 300 odstotkov več deklic vpisalo v rokomet. Posledično so sponzorji začeli vlagati v šport. Šport povezuje, zame je prijateljstvo. Maribor in Olimpija sta si nasprotnika 90 minut, kolikor traja tekma. Po tem smo nogometni prijatelji. Ante Guberac me je povabil na tekmo v Koper in sem šel. Ob prihodu sem rekel, da bomo zmagali. Pa sva počakala konec tekme in mi je Ante dejal: 'Tako kot ste vi igrali, jaz raje izgubim.' Pa sem mu rekel, da rade volje še enkrat ponovimo vajo. Toda to je zdravo rivalstvo in pri tem imate mediji ključno vlogo. Da se še vrnem k nogometni Olimpiji. Novi lastniki so v klub vložili sedem milijonov evrov, 1,2 milijona pa so dolžni nekdanjim igralcem in trenerjem, kar bodo morali poravnati. Potem bodo lahko dobili tudi sponzorje. Res pa je, da plačujejo redno igralce in trenerje.
Ljubljana je drugi največji sponzor športa v Sloveniji, za državo. To drži?
Po mojem mnenju smo največji, prvi. Ne vem sicer, kaj štejete za državo ... Mesto ima dve nalogi. Prva je športna infrastruktura. Vzemimo samo dve leti – letošnje in naslednje. V športno infrastrukturo investiramo 150 milijonov evrov. Vrednost bazena Ilirija je 45 milijonov evrov brez davka. Čez 13 mesecev bo otvoritev. Ob njem bo urejena še gimnastična dvorana, dvorana za borilne športe in Bloudkov muzej. Cel kompleks bo športni biser. Po novem letu, če bomo pridobili še letos gradbeno dovoljenje, bomo začeli z deli na stadionu v Šiški, kjer bo nacionalni atletski center. Vse skupaj bo stalo okoli 50 milijonov evrov. Bazen Vevče, ki je pripravljen za gradnjo, bo stal približno 15 milijonov, potem pa je na vrsti še plezalni center in nova mala ledena dvorana v Tivoliju. Smo edini v državi, ki omogočamo 300.000 brezplačnih ur za šport v naših objektih. To je po razpisu letnega programa športa in stane okoli 5,5 milijona evrov. Poleg tega plačujemo še nekaj manj kot 200 trenerjev za mlade. Imamo izjemno vodstvo Javnega zavoda Šport Ljubljana, kjer sta se direktorica Tanja Polajnar in Zoran Lubej zelo dobro ujela. Naši objekti morajo biti na zelo visoki ravni. Uefa je razglasila, da je stožiški stadion med tremi najlepšimi malimi stadioni v Evropi. Za dvorano v Stožicah pa tako ali tako vsi pravijo, da je najboljša, kar je potrdil tudi Željko Obradović, ki je bil v vseh evropskih dvoranah.
A ravno Stožice so še vedno rak rana ljubljanskega športa, saj trgovski del ni funkcionalen.
Za uvod moram pojasniti – pogodba o javno zasebnem partnerstvu je bila odlično zastavljena. Podjetje Grep, za katero mi je žal, da je v stečaju, z obema lastnikoma sem še vedno v dobrih odnosih, nam je za javno-zasebno partnerstvo ponudilo 81 milijonov evrov. Drugo ponudbo je dalo nizozemsko podjetje Multi developement, 46 milijonov. Grep je predvideval, da bodo po pogodbi z Delto za trgovski del dobili nekaj več kot 220 milijonov evrov, saj so že dobili 5 mio evrov avansa. Potem se je vse ustavilo. Trgovski del Stožic je narejen v 80 odstotkih. Takrat je bil koncept, da na stadionu in v dvorani nimamo niti enega lokala. Tudi ploščad je bila narejena tako, da bi bili tam koncerti, ki zaradi tega, ker je ploščad spuščena, ne bi motili lokalnega prebivalstva. Na žalost projekt ni bil dokončan, kriv pa je sindikat bank, predvsem SID banka. Odobrili so 115 milijonov evrov kredita, izplačali pa so ga le 100 milijonov. Zato je trgovski del Stožic dokončan le do 80 odstotkov. Manjkalo je 15 do 20 milijonov, da se projekt zaključi. Takrat je bilo oddanih oziroma podpisanih pogodb za 64 odstotkov prostorov. Letno bi torej dobivali 12 milijonov evrov in poplačali vse kredite. Sindikat bank se je torej odločil, da ne bo izplačal teh 15 milijonov kredita. To je videti tako, kot bi sezidali hišo, jo popolnoma opremili, a nimate oken. Ker nimamo oken, potem pustimo da vse propade. Glede javnega dela pa smo vse zelo jasno opredelili. Za javni del smo plačali 114 milijonov evrov brez davka, dobili pa smo 111 milijonov. Torej, mesto je za to, kar je narejeno – dvorana, stadion, parkirišča, stalo vsega tri milijone plus DDV. Poleg tega smo uredili še Štajersko cesto s celotno infrastrukturo. Od 1300 naših parkirnih mest, jih je 900 končanih. Tudi na sodišču sem dejal tožilki, da naj na celem svetu najde en tak objekt, ki ga je mesto dobilo za tako malo denarja. Zadevo so namenoma spolitizirali, naredili afero, še Janez Janša je grozil po medijih. Na sodišču so tri obtožnice za Stožice. Predlagal sem tožilki, naj jih združi, pa ni hotela. Zakaj? Ker želi, da me javnost trikrat obsodi. Od teh treh je ena pravnomočno zaključena in sem oproščen, dve pa sta še v postopku. Ena je v fazi zaključka in bo najverjetneje končana v dveh ali treh mesecih. Finančno so bile Stožice najbolj uspešen projekt za Mestno občni Ljubljana. Škodo so naredili nekateri v bankah, osebe, ki ne prenesejo uspeha drugega. In to traja že 12 let. Zdaj je lastnik trgovskega dela Izet Rastoder, ki ga bo ali prodal, saj ima resnega potencialnega partnerja iz Velike Britanije, ali pa ga bo sam dokončal. Rastoder je trgovski del kupil zelo ugodno, za 15 milijonov evrov. O dolgovih, za katere govorijo, da jih je za 150 milijonov evrov, so posojila bank in obresti. Banke so raje pustile, da Grep konča v stečaju, kot da bi mu omogočili dokončanje trgovskega dela. Nekateri so celo govorili, da se je eden od ljudi, ki so delali na tem projektu, zaradi Stožic ubil. Kar ne drži. Njegovi otroci, ki so prebrali poslovilno pismo, so dejali, da je pisalo, da morajo Stožice dokončati, da je ponosen na Stožice oziroma jeklene konstrukcije na stadionu, ki jih je on izvedel, in da je dobil vse plačano. Takih mojstrov, ki tako delajo, ni več. To je umetniško delo. Žal je vseeno naredil samomor zaradi dolgov, kot je sam napisal, na Štajerskem. Na Stožice sem ponosen in takoj, ko bo končana še plošča, bomo na njej uredili park in še eno igrišče.
Vi osebno pričakujete, da bo trgovski del končan kmalu?
Če bi imel 15 milijonov evrov, bi sam kupil trgovski del Stožic. Prepričan sem, da bo to najbolj uspešen trgovski center. Predvidevam, da bo končan v mojem naslednjem mandatu. V času županovanja smo izvedli več kot 2400 projektov, ostalo jih je še pet, za katere želim, da se končajo in čeprav sta samo dva mestna, mi ležijo na duši. To so trgovski del Stožic. drugi je Bežigrajski stadion, na katerem mesto nima zemljišč, temveč ob njem. Če ga kupi država, mesto s tem soglaša. Morda se bo država odločila, da ga obnovi in naredi nove garderobe. Potem bo na tem stadionu lahko igral npr. nogometni klub Bravo. Tretji projekt je Emonika (nova železniška in avtobusna postaja v Ljubljani; op. p.), ki se je začel premikati; ravno včeraj je zasebni partner Mendota invest plačal 24,8 mio evrov za komunalno infrastrukturo. Četrti je Rog, ki se gradi in bo odprt aprila naslednje leto, peti pa je prenova tržnice, za katero čakamo gradbeno dovoljenje.
Kaj pa nacionalni teniški center?
Še malo se vrniva nazaj. Želim, da smo prvaki v vseh ekipnih športih – nogometna, košarkarska in hokejska Olimpija ter ACH v odbojki in Krim Mercator v rokometu. Želim si tudi, da postaneta Krim Mercator in Cedevita Olimpija prvaka Evrope. Kolikor bomo lahko, bomo pomagali. Poleg gimnastičnega centra smo uredili območje in tam bo nov plezalni center. Vmes so teniška igrišča. Dokler je bil Marko Umberger predsednik teniške zveze smo se pogovarjali, da bi tam naredili nacionalni center – zveza, država in mesto. Prostor je še vedno na voljo. Drugi prostor pa so igrišča Gradiant v Tomačevem. Gre za mestno zemljišče, ki bi lahko bilo v sklopu javno-zasebnega partnerstva namenjeno tenisu. Pomembno je, da je javno-zasebno partnerstvo uspešno tudi za zasebnika. Poglejte, kako se je razvil Ludus. Tomi Šmuc je naredil evropsko zgodbo, a še ni končal, saj želi zgraditi majhen hotel, da lahko tisti, ki pridejo na padel, tenis ali odbojko, prespijo kar tam. Baza v Štepanjskem naselju je zelo uspešna zaradi Boštjana Cesarja in Bojana Jokića. To so prave zgodbe. Ko uspešni športniki po upokojitvi vodijo take centre. Včasih so športniki kupovali gostinske lokale, danes pa vlagajo v športne centre. Če bo Goran Dragić hotel v Ljubljani narediti košarkarski center, sem prepričan, da bo pri njem veliko otrok. Za teniški center čakamo pobudo zveze ali kluba.
Morda se vam bo v mestnem svetu pridružila nova športna stranka, Šport za zdravje?
Vodji stranke Kromar in Muženič sta me obiskala. Dobro sodelujemo. Želijo si, da bi jim uspelo priti v mestni svet, da bi bila večja povezava med klubi. Če jim bo uspelo, jih bomo pri tem podprli.
--
Avtor: Jurij Završnik
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.