Šestnajst let ste župan, v Ameriki pravijo, da je 16 sweet, torej sladka ... Bi lahko tako opredelili tudi vašo šestnajstico? In, ali vas je skoznjo vodil kakšen poseben moto, morda celo isti skozi ves čas?
Res je, že 16 let sem župan Ljubljane, za kar sem izjemno hvaležen Ljubljančankam in Ljubljančanom, ki so mi zaupali vodenje najlepšega mesta na svetu. V vseh teh letih so se zvrstili tako sladki kot malo manj sladki trenutki, je pa dejstvo, da v tem delu neizmerno uživam. Imam najboljšo ekipo sodelavk in sodelavcev, na katere sem neizmerno ponosen, saj smo v tem času izvedli več kot 2.400 projektov, s katerimi smo izboljšali kakovost življenja naših meščank in meščanov. Moj moto je vedno uspeh, kajti če si v svojem delu uspešen, potem si zadovoljen, če si zadovoljen, dobro opravljaš svoje delo in posledično so zadovoljni tudi prebivalci. Naša naloga je, nuditi jim najboljši servis in za to se ves čas zavzemamo.
Kaj pa je vaše življenjsko, osebno načelo?
Poleg uspeha še biti solidaren, pravičen, strpen, živeti skupaj in spoštovati vse različnosti. Ponosen sem, da v Ljubljani to udejanjamo. Tudi sam sem vedno pozoren na to, da sem do vsakega spoštljiv in da nobenega ne užalim.
Se strinjate, da to, kar počnemo, je to kar čutimo?
Da.
Kako pri toliko projektih in dogodkih vzdržujete miselno in fizično kondicijo? Greste še vedno najraje na Golovec?
Seveda. Če mi le čas dopušča, se po Golovcu sprehodim trikrat-štirikrat na teden. To so trenutki, ko se sprostim, uživam v naravi in si zbistrim misli.
Spoznavali, gostili ste domače in tuje osebnosti, celo kralje in kraljice, številne preproste ljudi ... Kdo je na vas naredil vtis, bil nepozaben?
Res je, srečal sem veliko ljudi in vsak name naredi poseben vtis. Kraljica Elizabeta II je s soprogom princem Filipom obiskala Ljubljano, bila je zelo dostopna, izjemna osebnost; srečal sem se tudi z bivšo nemško kanclerko dr. Angelo Merkel, ki je znana po svoji odločnosti in jasnih stališčih, prejel sem odlikovanje Vladimirja Putina za krepitev prijateljstva med obema narodoma, kar je posebna čast, predsednik Aleksandar Vučić pa je ogromno naredil za Srbijo, kjer sem rojen. Gostili smo številne predsednike držav in vlad ter druge visoke funkcionarje; osebno zelo cenim nekdanjega župana Dunaja dr. Michaela Häupla, s katerim sva zelo dobra prijatelja, pa tudi s sedanjim županom dr. Michaelom Ludwigom zelo dobro sodelujemo. Velik vtis name naredijo tudi uspešne športnice in športniki, ki so najboljši ambasadorji naše države: Goran Dragić, Luka Dončić, Primož Roglič, Tadej Pogačar, Benjamin Savšek in drugi. Lahko bi še našteval, ampak ne želim nekoga nenamerno izpustiti.
Kaj vas vedno znova preseneti, ko se sprehodite po Ljubljani? Kaj vam prestolnica šepeta in kdaj zavpije?
Ne morem reči, da me kaj posebej preseneti, me pa vedno znova navdušuje vzdušje na naših ulicah in to, kako Ljubljana živi, kako se tukaj vsi počutijo zares doma. Včasih se pojavijo očitki, da preveč pozornosti namenjamo turistom, kar ne drži, kajti v prvi vrsti skupaj z meščani soustvarjamo mesto. Oni so tisti, ki dajejo pečat Ljubljani, šele nato pridejo na vrsto obiskovalci. Sam pa uživam ob sprehodih po gradbiščih, ko spremljam, kako naši projekti napredujejo.
Včasih se zdi, da je bil čas nekako daljši. Kaj menite, da zdajšnja generacija najbolj zamuja?
Živimo v časih, ko je tehnologija zelo napredovala, vse se hitro odvija in s samim tem je tempo življenja postal hitrejši. Zdi se mi, da mladi danes preveč časa preživijo za računalnikom ali na mobilnih telefonih in so tako prikrajšani za osebni stik. Nujno je, da se med seboj več družijo, da se posvečajo športu, kulturi kajti bližina drugega in prijateljstvo je nekaj, kar je nenadomestljivo. Ljudje smo družbena bitja. Tega noben računalnik ne more zamenjati.
Kaj učite svoje vnuke? Imate kakšno družinsko tradicijo?
Vedno jim povem, naj negujejo tovarištvo in prijateljstvo.
Vprašate kdaj svojo mamo za nasvet?
Tudi če je ne vprašam, mi ona pove, kaj misli. In temu vedno prisluhnem.
Zaupajte, na kaj ste prav posebej ponosni?
Na svojo družino, sodelavce, na Ljubljančanke in Ljubljančane.
Palačinke ali panna cotta za desert?
Palačinke, namazane s tanko plastjo marmelade.
Pred kratkim vam je nekdo po radiu izrekel kompliment, da ste vi za Ljubljano to, kar je Luka Dončić za košarko …
Res je, spomnim se tega. Takrat sem gostoval na enem od radijev, kamor redno mesečno zahajam in odgovarjam na vprašanja poslušalcev. Vesel sem pohval in tega, ko ljudje opazijo spremembe na bolje, kar si z ekipo ves čas prizadevamo. Luka Dončić pa je svetovna zvezda in velik vzor vsem.
Bi se strinjali tudi z znanim košarkaškim trenerjem Philom Jacksonom, da je najpomembnejša brezpogojna povezanost celotne ekipe?
Absolutno. Brez sodelovanja vseh, ni dobre ekipe in ni uspeha. Sam tudi pravim, da je moja naloga podobna nalogi trenerja športne ekipe: vsakemu je treba najti pravo mesto, ga motivirati in zaščititi.
Ura je pet popoldne. Vem, da vam misli že bežijo drugam. Kaj boste počeli, kaj vse vas še čaka danes?
Po končanem intervjuju se bom posvetil pisarniškemu delu in pregledal bom vso pošto. Domov vedno odidem šele, ko je vse delo opravljeno in moja miza čista in urejena.
In, česa se boste najprej lotili v novem mandatu?
Najprej je potrebno počakati na volitve. Želim si, da bi skupaj z Listo Zorana Jankovića zmagali že v prvem krogu. Lista je tista, ki je v mestnem svetu nosila vso odgovornost, saj smo zaradi nje uspešno izvedli številne projekte, čeprav jo je opozicija pogosto označevala kot molčečo večino. Vse svoje delo je Lista opravila že na odborih, zato ni bilo potrebe, da bi se oglašali na sejah, ko so prisotne kamere. Če nam bodo Ljubljančanke in Ljubljančani zaupali vodenje še enega mandata, bomo nadaljevali z našim delom enako zavzeto kot doslej.
Najljubši film?
Z leti se okus spreminja. Ko sem bil mlad sem gledal kavbojske filme Johna Forda, potem mi je bil všeč Boter pa tudi filmi z vojno tematiko kot npr. Most na reki Kwai. Pred kratkim pa sem si ogledal film, Quo Vadis, Aida?, ki je name naredil velik vtis.
Knjiga, ki bi jo priporočili?
Kakšno kriminalko ali zgodovinsko knjigo, npr. Rdečo kapico Irene Svetek, pa tudi roman Druga preteklost Vinka Möderndorferja. Sicer pa smo pravkar izdali knjigo Moja Ljubljana o dosežkih Mestne občine Ljubljana v zadnjem mandatu. Tudi sam sem impresioniran, kaj vse smo skupaj z ekipo dosegli. Imam najboljše sodelavke in sodelavce.
Dopust na / v … V Rovinju, 6 dni v letu, na isti lokaciji že vrsto let. Sicer pa je zame vsak dan v službi, kot da sem na dopustu.
Spomin na potovanje v ... Nerad potujem, najboljše se počutim v Ljubljani.
Nepozaben koncert … Zaključek letošnjega jubilejnega 70. Ljubljana Festivala s koncertom Dunajskih filharmonikov. Zares sem užival.
--
Avtor: Melita Meršol
Foto: Uroš Hočevar
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.