Lokalne volitve so za nami in v kar nekaj mestnih občinah je prišlo do sprememb na županskih mestih. Kako ocenjujete županske menjave v mestnih občinah?
Različno. Dejstvo pa je, da imajo volilci vedno prav. V Mariboru je bil moj favorit Saša Arsenovič in že na začetku kampanje sem napovedal, da bo v drugem krogu zmagal. Moj favorit je bil tudi Boris Popovič v Kopru. Tam se je pravzaprav zgodil referendum za in proti Popoviču, o viziji razvoja mesta je bilo v času volilne kampanje zelo malo govora, pa čeprav je Popovič Koper spremenil na bolje in se je mesto dobro razvijalo. Zmaga Matjaža Rakovca v Kranju ni bila presenečenje, saj je prejšnji župan sam odstopil, na Ptuju je zmagala Nuška Gajšek, ki je osebno ne poznam. Zelo jasno je bilo, da bo v Velenju znova zmagal Bojan Kontič, ki je dober župan. Pa tudi Aleksander Jevšek v Murski Soboti, in Gregor Macedoni v Novem mestu sta zmagala, ker sta dobra župana. Presenečenje sta bila Nova Gorica in Slovenj Gradec, kjer so bili rezultati zelo tesni. Ljudje na volitvah izrazijo svojo voljo in menim, da se jih na dolgi rok ne more vleči za nos, kajti vidijo, kdo in kaj je oz. ni naredil za mesto. Za to jim ni treba poslušati medijev ali opozicije. Očitno pa je, da je opozicija v Ljubljani v manjšini, zato so tudi bolj glasni. Na volitve smo šli z razdelanim programom, pokazali smo, kaj smo doslej naredili in kaj nas še čaka, in s svojo ekipo sem izjemno zadovoljen. Ljubljančanke in Ljubljančani so to prepoznali, zato se jim za visoko podporo tudi zahvaljujem. Jasno je, da je Ljubljana po opredelitvi levo usmerjeno mesto. In glede na to, da je celotna desnica podprla Anžeta Logarja, ki je dobil okrog 30% glasov, je rezultat volitev realen: 30 % za desnico, 70 % za levico.
Kako komentirate, da je vaš županski kolega Boris Popovič v Kopru izgubil volitve?
Kot sem že povedal, je bil v Kopru po šestnajstih letih referendum za in proti Borisu Popoviču. V njegove odnose z nekaterimi nekdanjimi sodelavci se ne bom spuščal, je pa dejstvo, da je Koper v njegovem času doživel izjemno velik razvoj. Pred Popovičem se v Kopru nihče ni zadrževal, zdaj ga obiskujejo tudi iz drugih obalnih občin. Nekaj dni pred drugim krogom volitev sem ga tudi osebno podprl; to, kar je naredil - olimpijski bazen, park, ki je nastal skupaj z igrišči za odbojko na mivki, urejena obala proti Izoli – vse to dokazuje, da je koprska občina doživela popoln razcvet.
Vas je visoka, več kot 45-odstotna volilna udeležba v prestolnici presenetila?
Tako visoko volilno udeležbo sem si želel in me ni presenetila. Do zdaj je bilo vedno tako, da so vsake volitve od leta 2006, ko je bila volilna udeležba 60-odstotna, prinesle manjše število volilcev. Leta 2010 je bila udeležba 45, leta 2014 pa 36 odstotna. Ko so nekateri desni analitiki opozarjali, da mi podpora pada, očitno niso upoštevali drugega stališča, in sicer, da je bila večina Ljubljančanov prepričana, da bom zmagal in zato nekateri niso šli volit. Na tokratnih lokalnih volitvah se je desnica poenotila, šest desnih strank je podprlo Anžeta Logarja. Zato ni bilo več samo vprašanje, ali bo program prevladal nad tistim, kar so protikandidati obljubljali, ampak je bilo hkrati tudi vprašanje odnosa do leve in desne politične opcije. Če bi hoteli, da bi bila udeležba na volitvah v Ljubljani še večja, bi se moral Anže Logar fotografirati skupaj z vsemi vodji desnih političnih strank – Janezom Janšo, Matejem Toninom, Marjanom Podobnikom, Bojanom Požarjem, Zmagom Jelinčičem in Alešem Primcem. Potem bi bila udeležba na volitvah še večja in Ljubljana bi dodatno pokazala, da je svobodno, napredno mesto. Vesel sem, da so si ljudje vzeli čas in prišli na volitve.
Ste zadnji od županov, ki so bili najbolj javno izpostavljeni v zadnjih desetih letih in je zmagal celo v prvem krogu. Zakaj so po vašem mnenju ostali izgubili lokalne volitve?
Težko odgovorim na to, saj ne poznam podrobnosti v drugih mestih. Lahko govorim samo o Ljubljani. Ne vem, če sem zadnji, ki je zmagal v prvem krogu. V prvem krogu so namreč zmagali tudi Gregor Macedoni v Novem mestu, pa Bojan Kontič v Velenju, Aleksander Jevšek v Murski Soboti in Bojan Šrot v Celju. Torej, kar nekaj županov v mestnih občinah nas je takih, ki smo zmagali v prvem krogu in to z visoko razliko, povsod so bili rezultati nad 60-timi odstotki. Tudi v ljubljanskih primestnih občinah, ki so združene v Javnem holdingu Ljubljana, je pet od šestih županov volitve dobilo v prvem krogu. Metod Ropret v Brezovici sploh ni imel protikandidata, Nejc Smole v Medvodah pa je zmagal z veliko večino. Očitno so prebivalci teh občin, kjer so župani dobili volitve ne le v prvem krogu, ampak tudi v dveh ali treh mandatih, zadovoljni z razvojem in to je ključno. Tako so napadi na kandidate brezpredmetni, saj se volilci zavestno odločijo za tisto, kar je dobro za njihove družine, sosede in ulico, kjer živijo. Osebno sem se najbolj sprostil, ko sem se tisti petek pred volitvami dve uri pred zadnjimi soočenji na nacionalnem radiu in komercialni televiziji sprehodil po gradbiščih v Ljubljani. Imam najboljšo ekipo, ki je za volitve naredila praktično vse, meni so ostala samo soočenja. V dvanajstih letih so bile to moje sedme volitve, šest jih je dobila moja ekipa, ene, in to leta 2014, ko sem se nanje podal brez notranjega naboja, pa sem izgubil sam. Na letošnje lokalne volitve smo se začeli pripravljati zgodaj, izdelali smo celovit program, del tega je bil tudi predvolilni časopis, vse je nastajalo pod vodstvom podžupanje Tjaše Ficko. Meni je bilo med kampanjo zelo lepo.
Ali je to vaš zadnji mandat ali boste še kandidirali?
Na to vprašanje ne bom odgovoril. Do zdaj ste mi namreč mediji očitali, da z odločitvijo zavlačujem, tokrat pa sem svojo odločitev sporočil zelo zgodaj. Povedal sem že, da sem lani decembra na Golovcu razmišljal o štirih možnih scenarijih, kako naprej, in se na koncu odločil, da grem na lokalne volitve. Vprašanje je torej brezpredmetno.
Na Mercatorju ste vzgajali naslednika. Ali imate tudi na Magistratu svojega favorita oziroma favoritko, za katero želite, da bi vas nasledila?
Svojega naslednika bi si želel in vem tudi, koga bi predlagal. Vendar je na občini malo drugače kot v podjetju, kjer naslednika izbere nadzorni svet in za to tudi prevzame odgovornost. Tukaj odločijo volilci, ne glede na to, kakšno je moje mnenje. Lahko se zgodi, da me bodo volilci slišali, lahko tudi ne. Jasno je tudi, da bi se moral tisti, ki bi si ga želel za naslednika, odločiti za kandidaturo. Tisti, ki so mi blizu in so po mojem mnenju primerni, pa imajo veliko težavo, in to je, kako stopiti v moje čevlje.
Pa o nasledniku že razmišljate? Nenazadnje štiri leta kar hitro minejo…
Ne.
Boste vašega favorita ali favoritko v tem mandatu morda bolj izpostavljali?
Ne. Vedno izpostavljam vse svoje sodelavce in njihovo dobro delo. Lahko vam odgovorim enako kot prej: to vprašanje je brezpredmetno.
Vaš protikandidat na županskih volitvah Anže Logar je med kampanjo med drugim obljubljal, da bo Ljubljana postala pametno mesto. S tem bi vzpostavili boljšo pretočnost prometa v Ljubljani, kot smo mu priča v zadnjem času. Zagotovo ste že slišali pripombe meščanov, ki se jezijo nad vse večjim prometom, trenutno jih jezi dolgotrajna prenova Drenikove. Kako boste uredili prometne zastoje v Ljubljani, predvsem ob jutranjih in popoldanskih konicah? Še vedno trdite, da nikjer v prestolnici ne stojijo dolge kolone vozil? Ljudje se zelo jezijo zaradi prometa v Ljubljani.
Logično je, da so vozniki med čakanjem na semaforju jezni. To je igranje s čustvi, ampak uradni podatki govorijo drugače. Svetovna analiza o prometu TomTom, ki je naredila analizo med 300 mesti, je pokazala, da v Ljubljani praktično ni gneče, saj smo na lestvici med zadnjimi mesti, kjer naj bi bila prometna gneča. Če pogledamo primerjavo Ljubljane z Gradcem, ki sta si po velikosti primerljiva, so ugotovili, da se pri nas čas vožnje v konici poveča za 16 odstotkov, v Gradcu pa za 29 odstotkov. Prihodnji dve ali tri leta bo promet v Ljubljani bolj zgoščen, saj bomo prenavljali 320 cest. Če nekdo razlaga, da je na Drenikovi cesti dolgotrajna prenova, je to govorjenje na pamet. Na tem gradbišču sem namreč skoraj vsak drugi dan, povezali smo vročevod, pri tem pa promet ni stal. Drenikova je ena glavnih povezovalnih cest med Dunajsko in Celovško in ti dve cesti sta v Ljubljani najbolj obremenjeni. Ampak, kako naj delamo brez da bi prekopali cesto? Če kdo ve, naj pove. Drenikova je sedaj prevozna, z deli na drugi strani cestišča bomo nadaljevali po novem letu. Vendar, bodimo realni: med sedmo in osmo uro zjutraj promet stoji predvsem na obvoznici, kjer pa bo zdaj prišlo do treh pomembnih sprememb, ki bodo izboljšale njeno pretočnost. Mi bomo z deli začeli že januarja, DARS pa v letu 2019. Prva sprememba bo razširitev izvozov v BTC, torej na Šmartinsko, Leskovškovo in Letališko ulico, kjer bosta po novem dva izvozna pasova. Letališka bo v celoti postala štiripasovna cesta. Ključno je tudi, kako se bo v prihodnje reševalo vprašanje tovornega prometa. V tem mandatu bomo zgradili tri nove obvoznice, ki bodo pozitivno vplivale na tamkajšnje prebivalce. Prva bo Industrijska cesta v Zalogu, kar pomeni, da na Hladilniški ne bo več tovornjakov. Druga bo obvozna cesta v Sostrem, ki bo speljana mimo Sadinje vasi, tretja pa bo obvozna cesta mimo Gameljn. Dejstvo je, da se dnevno v Ljubljano pripelje 120 tisoč vozil, v 90 odstotkih je v vozilih en sam voznik. Poleg tega je zdaj že objavljen tudi razpis za novo P+R parkirišče v Stanežičah, ki bo omogočal parkiranje tistim, ki prihajajo z Gorenjske. In če ne bo kmalu urejena železniška povezava do Divače in naprej do Avstrije, potem bo v Ljubljani vedno več prometa. Razen če se državljani odpovemo avtu kot statusnemu simbolu in začnemo uporabljati »car sharing«. Velika sprememba se bo zgodila tudi, ko se bo s Celovške štiripasovnica razširila proti P+R Stanežiče. Tam bo država lahko zgradila cesto, občina pa pločnike in kolesarsko stezo.
Veliko pripomb leti tudi na Ljubljanski potniški promet, češ, da se avtobusi ne prilagajajo potrebam občanov. Tako negodujejo nad voznim redom med vikendi, nekateri mediji so celo poročali, da vozniki LPP potnike prevažajo s tehnično pomanjkljivimi avtobusi. Ali ste s temi očitki seznanjeni?
Mestni avtobusi LPP so bili pred desetimi leti v povprečju stari 14 let, njihovo starost smo v zadnjih letih znižali na devet let. Od 212 mestnih avtobusov jih že 70 poganja stisnjen zemeljski plin oziroma metan, zaključen je tudi razpis za nakup novih 17 hibridnih avtobusov. Pri LPP je pomembna še ena zadeva: vodstvo podjetja ni krivo za sodbo upravnega sodišča glede poklicnega zavarovanja. Spoštovali smo odločbo ZPIZ-a in če bi se kljub tej odločbi direktor LPP odločil za plačevanje poklicnega zavarovanja, potem bi ga morali zaradi nezakonitosti zamenjati. Zaposleni na LPP bodo to razliko dobili poplačano, ker si jo zaslužijo. Glede voznih redov naj poudarim, da lahko vsak uporabnik na pametnem telefonu pogleda vozni red in si tako prilagodi čas čakanja. Z Urbano smo število mesečnih vozovnic povečali z okoli 48 na skoraj 70 odstotkov in če bomo dosegli 90 odstotkov, potem bomo lahko odprli vsa vrata za vstop na avtobus. S tem se bo tudi nekoliko skrajšal čakalni čas na avtobuse. Vsak predlog, ki ga dajejo uporabniki, preučimo in skušamo najti možne rešitve.
O pomanjkanju stanovanj ste za Delo že povedali, da se v Ljubljani v prihodnjih štirih letih obeta okoli 1.500 socialnih stanovanj, potrebovali bi jih 2.500. Prav pomanjkanje stanovanj poganja cene nepremičnin v nebo. Po drugi strani pa ima DUTB v prestolnici kar nekaj zemljišč, primernih za stanovanjsko gradnjo, a so ta za republiški in ljubljanski stanovanjski sklad predraga. Kako bi lahko država in občina posegla v ravnanje DUTB, predvsem v prestolnici?
Občina v ravnanje DUTB ne more posegati, ker gre za državno lastnino. Sicer pa s slabo banko dobro sodelujemo, saj se na nas obračajo s strokovnimi predlogi, kaj je treba na posameznih lokacijah narediti. Prihodnje leto se obeta dosti novogradenj, ki bodo vplivale na nižje cene nepremičnin. V kar nekaj gradbenih jamah v Ljubljani se bo namreč začela gradnja stanovanj. Tako se že gradi v Šumiju, ki je sicer ekskluzivna lokacija in ne bo znižala cen stanovanj. Pa vendar se bo začela gradnja na območju Kolizeja, zgrajena bo nova stolpnica na Kolodvorski, v bližini stanovanjske soseske Belle vie v Šiški je projekt, ki ima že nekaj let potrjen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in tudi tam se bo začela gradnja. Gradbeno jamo ob Celovških dvorih je kupil poslovnež Izet Rastoder, kjer bosta zgrajena dva stanovanjska bloka, v bližini bodo stanovanjsko naselje zgradili Slovaki, načrtuje se tudi gradnja Korotanskega naselja v Stegnah. Poleg tega bosta okoli 750 stanovanj na Brdu zgradila republiški in mestni stanovanjski sklad, 250 stanovanj bo ljubljanski stanovanjski sklad zgradil tudi na Rakovi Jelši. Začela se bo stanovanjska gradnja Zlatarne Celje pri Ruskem carju, dve gradbišči bosta tudi na Šmartinski cesti. Skratka, od januarja do decembra prihodnje leto se bo začela gradnja okoli 2.000 stanovanj zasebnih investitorjev, letos jih je bilo le okoli 200. Zato menim, da se bodo cene nepremičnin znižale, primerna cena bi bila od 2.200 do 2.300 evrov za kvadratni meter brez davka. Žal nam zaradi nove gradbene zakonodaje, ki prepoveduje delo več kot 12 ur na dan, kar je sicer nerazumljivo, ker nekatera dela, na primer betoniranje plošče, zahtevajo daljši čas, primanjkuje tudi gradbenikov. Skratka, novih stanovanj bo prihodnje leto na trgu precej, naštel sem le nekaj najpomembnejših in največjih lokacij, kjer se bo gradilo. Poleg tega bi nam morala država tudi dovoliti, da bi lahko neprofitno najemnino izenačili s stroškovno, kot jo ima republiški stanovanjski sklad oziroma tako, kot je povsod. V Ljubljani namreč najemnina za neprofitno stanovanje na kvadratni meter znaša 3,5 evra, na Dunaju, denimo, pa 7,5 evra.
Ljubljana ima trenutno še eno težavo in to je 754 študentov. Toliko jih je namreč so s pozitivnimi odločbami za sprejem ostalo pred vrati ljubljanskih študentskih domov. Kdo bi moral po vašem mnenju prevzeti odgovornost? Država, kot lastnica Študentskega doma Ljubljana ali kdo drug?
Včasih v Ljubljani družina ni imela težav z najemom stanovanja, potem pa so zasebni lastniki ugotovili, kar je sicer njihova legitimna pravica, da namesto družinam stanovanja raje oddajajo študentom. Najemnina je bila tako višja, čez vikend so študentje odšli domov. No, zdaj se je pojavil še Airbnb, ki je razmere spremenil. Zato bi bilo treba storiti naslednje: država bi morala davčno osnovo urediti tako, da bi bila različna za tiste, ki stanovanja uporabljajo zase in za tiste, ki jih oddajajo v komercialne namene. Poleg tega bi bilo potrebno poskrbeti tudi za gradnjo domov za starejše, ki jih v Ljubljani primanjkuje. Ne spomnim se, kdaj je nazadnje država v Ljubljani zgradila kakšen dom za starejše ali pa študentski dom. Nasproti Ekonomske fakultete je lokacija, kjer bi lahko takoj zgradili študentski dom za 5.000 študentov. Projekti so že izdelani, začetek gradnje je mogoč v letu dni. In če država ne gradi, naj torej nekomu podeli koncesijo, saj interes obstaja. S koncesijo sicer ni velikega zaslužka, je pa zaslužek na dolgi rok. Ljubljana je namreč vedno bolj študentsko mesto. Kar se tiče starejših, pa menim, da bi morala država ta trenutek zgraditi tudi dom z okoli 500 posteljami za starejše.
--
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.