Objavljamo intervju z Zoranom Jankovićem, ki smo ga brali v Nedeljskem dnevniku 6. marca 2024.
Avtorja: Miha Štamcar, Matjaž Terzič
Foto: Tomaž Skale
--
Zoranu Jankoviću, dolgoletnemu županu Ljubljane, bi težko očitali, da ne mara športa. Nasprotno, Zoran Janković je eden najbolj zagrizenih navijačev in poznavalcev športa pri nas. Pa naj gre za ljubljanski nogomet, košarko ali rokomet. V zadnjem času ga obtožujejo, da je javnim podjetjem ukazoval, da naj nakazujejo denar nogometnemu klub Olimpija. Janković odgovarja: mesto bo vedno našlo denar za kulturo, socialo in šport.
Spet se veliko govori o nogometu, na žalost ne samo v vedrih tonih: kaj menite o novih navijaških izgredih in kaznih, ki jih je NZS dodelila nogometnemu klubu Maribor?
Stvari sem seveda spremljal in lahko rečem samo to, kar so storili pred nekaj leti v Angliji: za huligane ni prostora ob športnih igriščih. Resen navijač Olimpije sem že 50 let, razen v ženskem rokometu, ker jasno, navijam za Krim. Gledam nogomet, košarko… včasih hokej, čeprav mi je prehiter in se plošček slabo vidi. A imeti moram možnost, da peljem na tekmo vnuke, če želijo. Pa nimam vedno slabih izkušenj: v Mariboru smo se z Violami srečali na Poštni ulici, oblečen sem bil v zeleno majico, pa so me vprašali, ali lahko zapojemo Maribor šampion in se slikamo. Sem rekel, da peli ne bomo, lahko pa se slikamo. Še boljši odnos imam z Green Dragonsi. Lepo in logično je imeti navijaško skupino, so pa neke meje, ki jih ne smeš prestopiti. Konec koncev je disciplinski sodnik NZS Boštjan Jeglič, znan kot pravičen sodnik, izrekel pošteno kazen in mislim, da je zdaj tudi pravi čas, da se huliganom za vedno prepove vstop na športna prizorišča.
Kaj menite o tem, da se je Maribor na kazen nogometne zveze štiri tekme brez gledalcev, 25 tisoč evrov in poraz z Muro 0:3, pritožil?
Maribor je resen klub in gotovo se na vse načine bori, da bi se kazen zmanjšala. Ampak, naj rečem še nekaj, nikoli me ne boste slišali, da bi kritiziral sodnike. Pa sem že bil na sodišču na mnogih razpravah. Zato pravim, pa čeprav bodo morda šli do evropskega sodišča in še naprej: kazni določa Jeglič, niti ne nogometna zveza.
Se vam zdi, da so Green Dragonsi vseeno manj militantna navijaška skupina od Viol, če gledamo zgodovino izgredov zadnjih, recimo, 30 let?
Jasno, ampak, kaj naj rečem nekaj drugega, sem pač Ljubljančan. Fino je hodit na tekme, fino je navijat – spomnim se mnogih izgredov, ampak Stožice in novi mariborski stadion uničevat, te pravice enostavno nima nihče. Lahko navijajo, uživajo, se veselijo, se smejijo, zaradi mene lahko jokajo, ampak uničevanja, tega pa ne moremo tolerirati.
Koliko spremljate tekme nogometašev Olimpije?
Dolgo nisem bil na tekmi, sem si pa v živo ogledal sobotno proti Celju in bil navdušen nad Green Dragonsi, ki so namesto bomb metali papir. Glejte, se spomnite, kako je bilo, ko je Igor Bišćan osvojil z Olimpijo prvenstvo in pokal? Prosil sem takratnega lastnika kluba Milana Mandarića, da ga ne zamenja. Ne moreš zamenjati trenerja, ki je v sezoni osvojil dve kroni. Ko ga je vseeno zamenjal, sem Bišćana povabil na večerjo, čeprav se prej sploh nisva poznala. Enako se je ponovilo z Albertom Riero. V slovenski nogomet je prinesel nekaj novega, bil je velik nogometaš in velik trener, fantje so mu verjeli. Dva naslova je imel pet krogov pred koncem prvenstva. Sedel sem z Deliusom, Barišićem in Riero. Prosil sem jih, da ga ne zamenjajo – nov način igre, zadovoljni nogometaši, publika je bila navdušena, ampak oni enostavno niso imeli skupnega stika, med sabo se niso slišali. Če trener nima podpore prvega človeka – tudi sam sem bil dolga leta v rokometu prvi človek – igralci to čutijo, pa če je to še tako majhna razpoka. Če se vrnem, zakaj nisem hodil na tekme: zamenjali so trenerja, prišel je Portugalec Joao Henriques, bil sem samo na enem treningu, pa nisem več prišel. Sicer pa je pri trenerjih zelo enostavno, statistika pove vse.
Za Olimpijo igra tudi vaš vnuk Vall…
Nazadnje je igral proti Aluminiju v drugem polčasu. Dobro je igral, trener mu očitno zaupa. Je pa treba reči, da je novi trener Zoran Zeljković pravi strokovnjak, Ljubljančan, ki ima rad Olimpijo. V Kopru je dobro delal, a ko je dobil priložnost, se je takoj vrnil v Ljubljano. Moje mnenje je, da vsi športniki, ne samo iz Ljubljane, iz vse Slovenije, hodijo v tujino prezgodaj. Dalj časa bi morali ostati v naših klubih.
Kar je v času sodobnega športa, managerjev in globalnega denarja zelo težko…
Ni težko. Klubi morajo enostavno dobiti reputacijo, da dobro delajo z mladimi. Še vedno mislim, da potrebuješ uspešne zvezdnike, ki bodo pritegnili mlade v šport. Vzemimo primer Gorana Dragića, tak zvezdnik prinese tudi naslov, rezultate, kar pomeni vsaj 300 odstotkov več otrok, ki želijo trenirat košarko. Če želiš dobiti takšnega zvezdnika, moraš imeti dobrega predsednika kluba, ne da postavlja igro ali taktiko, ampak zato, da zagotovi red in denar.
Ali lahko dobimo v Ljubljano zvezdnika kova Goran Dragić?
O njem res veliko razmišljam, za njegovo tekmo v Stožicah sem kupil tri karte, ob igrišču, dal sem praktično pol plače, da peljem obe vnukinji. Potem pa sem Gogija vprašal, glej, vse si razprodal s temi tvojimi zvezdniki, ampak jaz bi bil zato, da naslednji dan naredimo še spektakularno tekmo Slovenija – Srbija. Reci, da si za, in takoj pokličem oba predsednika zvez Erjavca in Danilovića. Zdaj čakam na njegov odgovor. In potem razmišljam naprej, želim si, da bi zadnjo sezono odigral pri Olimpiji. Lahko napišete, če zdrži drugo tekmo, grem po mikrofon in ga povabim v Olimpijo. Če bi on igral za Olimpijo, bi bila to povsem druga dimenzija.
Netipičen je položaj Cedevite Olimpije v slovenskem športu. Klub z izjemno, tudi evropsko tradicijo je v lasti enega najbogatejših hrvaških poslovnežev, ki ima ta šport rad, po drugi strani pa so letos igrali slabo, stanje v klub se zdi skoraj preveč kaotično. Ste si pogledali kakšno tekmo?
Tudi na tekmah Cedevite Olimpije nisem bil kakšne pol leta.
Torej držijo govorice, da niste hodili na tekme, dokler je bil trener Simone Pianigiani?
Ne gre za govorice, to sem Piangianiniju osebno povedal. Edo Murić, Zoran Dragić in Alen Omić so moji igralci. Dva od teh sem osebno poročil. Hkrati so borbeni, publika jih ima rada, imajo pogodbe, dobro Murić se je poškodoval, dva pa so izločili.
En dan me kliče moj veliki prijatelj Željko Obradović trener Partizana in pravi, da imajo nek seminar v Ljubljani, da bodo potem jedli zvečer v Balthazarju. Prišlo jih je kakšnih pet, šest. On, Dejan Bodiroga, trener Olimpije, nek bivši italijanski sodnik… In potem mi predstavijo tega trenerja. In mi je rekel, govori se, da ste velik navijač Olimpije, boste prišli na tekmo? Sem mu rekel, ne bom, ker ste odstranili moje igralce. Za moj okus bi bila najboljša trenerja za Cedevito Olimpijo Željko Obradović, ki sem mu predlagal, da vzame Olimpijo brezplačno, jaz ga pa peljem vsak dan na večerjo, in Jure Zdovc. Kot navijač imam pravico do svojega mnenja. Kaj bodo storili v klubu, pa ne vem.
Sta se z lastnikom oziroma pokroviteljem Cedevite Olimpije, Emilom Tedeschijem, pogovarjala, kakšni so njegovi načrti za naprej? Bo ostal v Ljubljani?
Upam. Sva kolega in dobra prijatelja, a se nisem pogovarjal z njim, ker je bil dolgo časa v tujini. Osebno mislim, da mora imeti klub proračun deset milijonov evrov. S takšnim denarjem bi bili resni kandidati za prvo mesto v ligi ABA. Vem, Crvena zvezda ima 30 milijonov, ampak denar povsem do konca ne odloča. Moram pa reči, da to, kar se je dogajalo zdaj v Ljubljani, da nisem poznal igralcev, ko jih srečam na cesti … to ni več ljubljanski klub. Očitno je to prekletstvo moderne košarke, da menjajo igralce vsak dan.
Tega je veliko predvsem v košarki, pogodbe so kratke, managerji pobirajo odstotke ob vsakem prestopu…
Vem, vem, samo zakaj takšni enodnevni košarkarji igrajo namesto domačih. Večina jih igra samo za svojo statistiko in denar. Naj tisti, ki so dovolj dobri, dobijo dolgoročne pogodbe. Igralci morajo imeti svoj klub radi. Mislim, da se bo treba vrniti k osnovam, ki jih je nekoč postavil Zmago Sagadin in so jih kasneje uporabili tudi pri Partizanu. Zbiral je mlade iz regije, ki so radi prišli v Ljubljano, takrat je Šarunas Jasikevičius, ki je bil najboljši branilec v Evropi, rekel: kdor zdrži treninge pri Sagadinu, lahko igra v kateremkoli klubu v Evropi.
Zmago Sagadin je izjavil, da bi moral biti edini cilj Cedevite Olimpije nastopanje v košarkarski evroligi. To pa je liga, ki se čedalje bolj zapira…
Seveda, cilj mora biti evroliga. Zato smo zgradili Stožice. Si predstavljate košarkarski spektakel z 12 tisoč gledalci in kartami po 20 evrov. To bi bilo tudi finančno uspešno.
Velikokrat vas je videti v Beogradu na tekmah Partizana…
Seveda, ker je Željko Obradović moj dober prijatelj. To kar je on naredil z navijači, na primer, dvorana z 20 tisoč gledalci, brez enega samega incidenta, brez enega kovanca, ki bi priletel na igrišče…temu se lahko samo priklonimo. Prijatelj sem tudi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki je velik navijač Crvene zvezde, in me večkrat vpraša, za koga navijam. In mu vedno odgovorim za Željka Obradovića in Dejana Stankoviča. To sta moja trenerja, eden je pri košarkarjih Partizana, drugi je bil pri nogometaših Crvene zvezde.
V nekaterih zapisih je moč prebrati, da so vas kriminalisti konec januarja obiskali, ker naj bi na nekatera podjetja pritiskali, da nakažejo denar nogometnemu klubu Olimpija…
Res je, to je pisalo. Moj odgovor je enostaven. Mestna občina Ljubljana ima v proračunu navedeno, da vsako leto daje 180.000 brezplačnih ur v obliki najema športnih površin za športne klube v Ljubljani. Poleg tega plačujemo 200 trenerjev za mlade športnike. In ob vsem tem imamo še pravilnik, da tisti, ki dosegajo uspehe in skrbijo za dobro ime Ljubljane v Evropi, dobijo še dodaten denar. To je pet klubov, saj to ni nobena skrivnost: Olimpija v košarki, nogometu in hokeju, Krim v rokometu in ACH v odbojki. Moje stališče, ki ga lahko ponovim stokrat, tisočkrat, je, da od podjetja, ki deluje v Ljubljani, ki tu ustvarja dobiček, pričakujem, da določen del svojih prihodkov nameni športu, kulturi ali sociali. Nisem pritiskal na nikogar, direktorji podjetij so samostojni in se sami odločajo. Sem pa denimo napisal 100 pisem podjetjem, ki delajo v Ljubljani, ko so bile poplave. Od 100 pisem sem dobil 97 pozitivnih odgovorov, da želijo pomagati. Pisala sva skupaj z našo častno meščanko, Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki je zame sinonim za pravičnost. Od omenjenih 97 pozitivnih odgovorov je bil najnižji podarjeni znesek 1000 evrov, najvišji pa 150.000. A sem morda na njih tudi pritiskal? Dobili smo dva milijona evrov, ki jih je Anita pravično porazdelila, tako da so naši prebivalci, ki so utrpeli škodo v poplavah, imeli pred novim letom domove urejene. Še drugi primer: Ivo Boscarol je največji dobrotnik, kar sem jih srečal, svoji občini je dal 30 milijonov evrov svojega premoženja. Ko sva se pogovarjala, sem mu rekel, da bo v Ljubljani zdaj veliko gradil in da pričakujem, da bo tudi Ljubljani kaj dal. Pa ne Ljubljani kot mestu, temveč v zgoraj omenjene stvari, šport, kultura, sociala, kamor želi. In prepričan sem, da bi to tako ali tako naredil, brez da bi mu karkoli rekel. Pričakujem, da tisti, ki v Ljubljani ustvarja dobiček, del nameni v socialo, kulturo, šport. A vsak se odloča po svoje, tudi Boscarol, ki sem ga omenil. Če bo kaj dal – sem jaz potem koruptiven, ker sem ga k temu pozval?
V bistvu je stalna praksa večjih evropskih mest, da nakazujejo velik del svojih sredstev v velike mestne klube. Tako je v Madridu, tako je v Barceloni, tudi v Italiji in po vsej Hrvaški, Dinamo, Hajduk in celo Istra iz Pulja bi brez mestnih sredstev težko preživela.
Če imam pravo informacijo, je Real Madrid leta nazaj svoj stadion prodal mestu, potem pa ga je mesto njemu dalo v najem brezplačno, da je tako pokril svoje izgube. A tudi če denar pustimo ob strani. V Madridu je po 100.000 gledalcev na tekmi. Real spremljajo mladi, tam so zvezdniki, Vinicius, Modrić, Ancelotti... Vsi mladi okoli Madrida želijo v Real, želijo trenirati, kar pomeni, da niso za računalnikom, ampak se ukvarjajo s športom. Mar ni to tudi naša ambicija? Ali ne beremo vseskozi, da so otroci predebeli? Kje so predebeli, za računalniki ali na treningih v športu? Če je to težava, da mlade spodbujam k športu, naj k meni vsak teden hodi policija.
Pa vendar, če bi sešteli ves denar, ki ga v ljubljanski šport daje mestna občina – za kakšne vsote gre?
Mestna občina daje za ljubljanski šport letno 14 milijonov evrov, brez investicij.
Omenili ste pet klubov, ki dobijo dodaten denar, ki nastopajo tudi v mednarodnih tekmovanjih. Skupno vsem je, da je obisk na tekmah precej slab, vsekakor pa bistveno slabši, kot nekoč. Zakaj? Drži to, kar je rekel Sani Bečirović, da Slovenci nismo športni navijači, ampak podporniki zmagovalcev?
Drži, da smo razvajeni. Želimo si uspehov. Pojdimo v ligo prvakov, pa bo vse polno. In smo spet pri tistem, kar govorim. Vprašajte denimo Uroša Zormana, ki je bil večkrat evropski prvak v rokometu, nazadnje s Kielcami, za koliko manj denarja bi takrat igral v Ljubljani. Bi rekel 30 odstotkov, ker je doma. Če tega ne zdržimo, če tega ne zdrži naše gospodarstvo, če jih te hišne preiskave preplašijo, da sponzoriranju rečejo ne, potem to pomeni, da niso dovolj pogumni. Bil sem direktor največje firme v regiji in me nadzorni svet nikdar ni vprašal, zakaj dajemo sredstva Olimpiji in ne Celju. Ko pa smo odprli Mercatorjev center v Mariboru, smo ga podprli in sem rekel, da bo Maribor v evropski ligi, Matjaž Kek je bil trener – in se je uvrstil v evropsko ligo. Spomnite se, ko je bil Krim evropski prvak – naše punce so imele zvezke s svojimi portreti, imeni, tekmovale so, katerih bo prodanih več. Skratka, rabimo zvezde, ki bi pritegnile otroke k športu, pri čemer pa spet pridemo do tega, o čemer sem govoril: mladi bistveno prekmalu odhajajo v tujino. Poglejte reprezentance, nogometno, košarkarsko, rokometno... Koliko njihovih članov igra v slovenski ligi? Spomnite se včasih v Celju, ko je bil predsednik Tone Turnšek, Celje je bilo evropski prvak, na derbijih s Prulami so bile polne dvorane...
...Ampak, ali ni pri konkretno pri Celju težava, da Heineken daje bistveno manj denarja, kot ga je Pivovarna Laško?
O čem pa jaz že vseskozi govorim? Ne, da ne daje toliko denarja, če da desetino, je veliko.
Tone Vogrinec je že v času, ko je bilo smučanje na vrhuncu, govoril, da ko bomo prodali vsa podjetja, nihče ne bo več želel vlagati v šport.
To je dejstvo. Še enkrat: ko sem bil predsednik uprave Mercatorja, smo bili prvi trgovec v Sloveniji in BiH, ter drugi na Hrvaškem in v Srbiji. Si kdo predstavlja, da bi mi kot Mercator bili sponzorji koga drugega, kot slovenskih klubov in reprezentanc. Saj to so logične stvari. Heinekenu je naš trg majhen in nezanimiv.
Dotaknimo se še infrastrukture. Gradnja olimpijskega bazena Ilirija gre h koncu, kaj potem glede tega sploh še ostane v Ljubljani. Atletski stadion ŽAK?
Da, klubom in zvezam smo ga predstavili ravno prejšnji teden, razpis bo objavljen aprila, izvajalec bo znan junija. ŽAK bo tak center, da bo v ponos Evropi. Tako Sergej Bubka kot Sebastian Coe sta na obisku v Ljubljani rekla, da bomo imeli, če naredimo, kar imamo v načrtu, v Ljubljani mali Zürich. Stadion bo imel 4750 pokritih sedežev, v dvorani pa bo 1600 sedežev. Čaka nas še plezalni center na Viču, ki se že projektira, teniški center, ledena dvorana pred Halo Tivoli, prenovili bomo tudi hipodrom. To so ključni športni projekti.
Kaj pa zimske »zgodbe«, smučarski teki, skoki, kar se tudi seli v mesta?
Tu je pa prednost, da je Slovenija majhna. Mar ni užitek obiskati Planico, velikanko. Čakam, da letos Peter Prevc za konec kariere tam zmaga.
Ima Ljubljana interes organizirati kakšno zares veliko športno prireditev, kot je bilo evropsko prvenstvo v košarki?
Ima. A tu mora priti pobuda od zvez. Ne od Ljubljane. Mi seveda podpiramo. Meni je bilo zelo hudo, da se košarkarska zveza ni potegovala za kvalifikacijski turnir za olimpijske igre. Vse bi bilo polno, mi bi jih zagotovo podprli. Je bila pa kotizacija zelo visoka. A pripeljati Dončića v Ljubljano... Absolutno imamo interes, morda pa bo zdaj plavalno evropsko prvenstvo na pet let v Ljubljani.
Sklepni turnir četverice košarkarske evrolige?
Za to smo že bili dogovorjeni... A final four nas zanima z Olimpijo oziroma mora ta vsaj igrati v evroligi.
Tudi evropska nogometna konferenčna liga finala gosti na manjših stadionih, podobno je s superpokalnimi tekmami, ki gostujejo v mestih, kjer zares vrhunskega nogometa ni veliko...
To bomo imeli. Leta 2026 bomo imeli takšno tekmo.
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.