Objavljamo intervju z županom Zoranom Jankovićem, ki ste ga v Sobotni prilogi Dela lahko brali v soboto, 7. novembra 2020.
--
Slovenija se spopada z drugim, veliko hujšim valom epidemije novega koronavirusa. In glede na številke o okuženih in hospitaliziranih bo ta zdravstvena kriza še kar nekaj časa trajala. Menite, da se je vlada dovolj dobro pripravila na drugi pandemični val? Številni namreč menijo, da bi vlada v zadnjih petih mesecih vendarle morala zagotoviti predvsem dovolj zdravstvenega kadra in zadostno število posteljnih kapacitet v bolnišnicah.
Drugi val epidemije je bil pričakovan. Evropska unija bi morala takoj na začetku določiti enotna pravila igre za vse države članice - od tega, kdaj naj se uvede policijska ura, do tega, kateri objekti naj ostanejo odprti in podobno. Kar se tiče pomanjkanja bolnišničnih postelj in medicinskega kadra sem vesel, da imamo v bolnišnicah izjemno dobre direktorje. Pri tem naj posebej izpostavim dr. Janeza Poklukarja, direktorja UKC Ljubljana, ki je že pred dvema mesecema začel z akcijo zagotavljanja dodatnih bolnišničnih postelj v Ljubljani. Takrat je predlagal »Covid projekt« v bolnišnici Petra Držaja in na Vrazovem trgu, trenutno so že zagotovljene posteljne kapacitete na ortopedski in gastro kliniki. Najnovejša pridobitev so prostori nad urgenco, kjer bodo zagotovili še 150 postelj. Vlada bi morala biti, predvsem glede zagotavljanja prostorskih kapacitet, bolje pripravljena. Ker hoteli ne obratujejo, je rešitev precej enostavna. Lahko se sprostijo hotelske sobe za covid bolnike, predvsem za tiste, ki ne potrebujejo intenzivne nege. Na občini smo že ponudili, če bo to potrebno, da bi bolnike namestili bodisi na Gospodarskem razstavišču bodisi v dvorani Stožice in Gimnastičnem centru. Težava je pri zdravstvenem kadru, ki ga primanjkuje povsod, ne le v Ljubljani in Sloveniji. Vlada bi lahko že prej zbrala podatke o vseh upokojenih zdravnikih in medicinskih sestrah ter preverila, ali bi bili pripravljeni delati. Lahko bi aktivirali tudi tiste, ki zaključujejo srednjo šolo za medicinske sestre in bodoče zdravnike. Predvsem pa se ne sme ponoviti zgodba iz ptujske bolnišnice, kjer niso bili pripravljeni sprejeti covid bolnikov, češ da za to niso usposobljeni.
Govorite o spomladanskem valu epidemije?
Seveda, to je bilo zame popolnoma nerazumljivo. Mislim, da se nihče in tudi nobena vlada ne bi smel hvaliti s tem, kako je bil uspešen v prvem valu epidemije, ker se niso dobro pripravili na drugi val. Vendar, še enkrat poudarjam, da je glavna napaka v politiki EU, ker ni določila enakih pravil za vse svoje članice, pa tudi to ne, kako naj se izdelujejo zaščitne maske in kakšna naj bo cena. Pred dobrimi petimi meseci sem se pogovarjal z Igorjem Mervičem, direktorjem Spar Slovenija. Ugotovila sva, da če bi se to zgodilo v času, ko sem bil še predsednik uprave Mercatorja, on pa Spara, težav z dobavo zaščitnih mask v Sloveniji zagotovo ne bi bilo. V tedanji Muri bi tako namesto srajc izdelovali maske, v Lisci prav tako namesto spodnjega perila, kar pomeni, da bi jih bilo za Slovenijo dovolj. Enako bi lahko EU določila, naj v državah članicah izdelujejo maske po enaki ceni za material, razlika bi bila le v ceni stroškov dela. Menim, da bi morali Evropo za nekaj časa izolirati, da čim uspešneje zajezimo širitev virusa, predno dobimo cepivo. Komunikacija vlade med epidemijo bi morala biti bolj kredibilna in poenotena, za kar je nujno potrebna stroka, kot je recimo dr. Bojana Beović, ki s svojimi strokovnimi in jasnimi sporočili vzbuja zaupanje. Komunikacijo s strani politike bi morala prevzeti oseba, ki ji državljani zaupajo. V Nemčiji je to kanclerka Angela Merkel.
Je že znano kako bodo v prihodnje odprti ljubljanski vrtci?
Ko smo se župani mestnih občin odločali o delovanju vrtcev, smo se poenotili, da bodo ti ostali odprti za vse starše, ki nujno potrebujejo varstvo, ne glede na to, ali gre za delavca v komunali ali pa za ministra. Sklenili smo tudi, da staršev ne bomo preverjali, če res potrebuje varstvo, ker naši zaposleni niso usposobljeni za policijsko delo in ker staršem verjamemo, da so izjemno odgovorni. Minuli ponedeljek je bilo med okoli 12.500 otroki, kolikor jih je vključenih v 23-tih ljubljanskih javnih vrtcih, pripeljanih v varstvo le devet odstotkov otrok, do petka je ta številka padla na 6,5 odstotka. Danes (v ponedeljek, 2.novembra op.a.) je bilo v vrtcih 12,4 odstotka otrok. To dokazuje, da so starši skrbni in da so upoštevali naš poziv, ter v vrtce pripeljali le tiste otroke, za katere so nujno potrebovali varstvo in pri tem pazili, da so otroci zdravi. Če bo sprejeta odločitev, da bomo še nekaj časa v karanteni, bomo tudi to upoštevali in se sproti prilagali situaciji.
Kakšni bodo tokratni ukrepi na ravni občine? Kako boste pomagali podjetnikom, javnim zavodom, nenazadnje tudi meščanom?
Treba je ločiti med različnimi ravnmi. Neposredno pomagamo lahko tistim, katerih ustanovitelji smo. V veliki mestni družini je zaposlenih 12.500 ljudi. Že med prvim valom sem poudaril, da med epidemijo ne bo odpuščanj. Ker, pri strahu za svoje zdravje ni treba, da so ljudje dodatno preplašeni, ali bodo ostali še brez služb. Najemniki občinskih lokalov in vrtov na območju celotne mestne občine so oproščeni najemnin in taks, tistim, ki so letos najeli hišice za peko kostanja, smo najemnino znižali za 75 odstotkov. Pripravljamo se tudi na december in na okrašeno Ljubljano, saj je pomembno ljudem v teh težkih časih ponuditi optimizem in upanje v boljši jutri. Najemnikom hišic lanskega decembrskega sejma smo ponudili, da bi letos plačali le 25 odstotkov lanske cene za najem. Praznični sejem bomo seveda izpeljali le v primeru, če bodo to na NIJZ dovolili. Zaposlenim na UKC Ljubljana smo znova dali na razpolago sobe v Hostlu Celica in do konca leta možnost brezplačnega parkiranja v okolici kliničnega centra. Domovom za starejše, kjer imajo okužene stanovalce, smo za zaposlene ponudili Gimnastični center, kjer je na voljo 40 postelj. Prav tako smo vsem najemnikom na ljubljanskih tržnicah znižali najemnine. Tudi tisti gostinci, ki ponujajo hrano in pijačo za s seboj, so oproščeni plačila najemnine. Na ta način jim skušamo pomagati, da čim lažje premostijo te težke čase. Pri vseh težavah, ki jih je povzročila epidemija, pa naše investicije zelo dobro napredujejo. Tako na primer pospešeno prenavljamo dve vpadnici - Tržaško cesto, kjer je ena stran ceste že končana, prenova Dunajske se nadaljuje proti središču mesta. Še enkrat naj poudarim, da smo se pri ukrepih za zajezitev posledic epidemije vsi župani mestnih občin poenotili.
Se bo zaradi epidemije morala občina prihodnje leto še boj zadolžiti in za koliko? Nenazadnje bo treba nekje najti dodatna sredstva v mestnem proračunu…
Kako to mislite še bolj? Ob nastopu mojega prvega mandata je imela občina šestdeset milijonov evrov dolga, konec 2011 je zadolžitev znašala 134 milijonov evrov, kar je največ, danes pa smo zadolženi v višini 82 milijonov evrov, kar je v primerjavi z okoli 400 milijonskim občinskim proračunom zelo malo. Trenutno imamo odprt razpis za zadolžitev v višini 20 milijonov evrov, dobili smo zelo ugodne ponudbe bank, najverjetneje se bomo zadolžili za 15 milijonov evrov za prihodnjih 15 let.
Če se vrneva nazaj na problematiko vrtcev. Podatek, da je v 23-tih ljubljanskih vrtcih okuženih več kot 220 zaposlenih je zaskrbljujoč. Kako bodo ravnatelji vrtcev v prihodnje lahko zagotovili zadostno število vzgojiteljic?
Menim, da ne bo težav, saj je v vrtcih zaposlenih 2.500 oseb. Odsotnih jih je nekaj več kot 200, bodisi zaradi samoizolacije bodisi zaradi okužbe. Potrebe bomo spremljali in se sproti prilagajali. Če ne bo drugače, bo na otroke moral paziti tudi ravnatelj vrtca. In še župan, če bo potrebno.(smeh)
Koliko pa je okuženih v mestni upravi?
Trenutno je od 562 zaposlenih okuženih ali v izolaciji 23 oseb.
Koliko zaposlenih v mestni upravi dela od doma? Po naših informacijah se namreč nekateri zaposleni tako na magistratu kot v javnih zavodih in javnih podjetjih pritožujejo, da jim delo od doma ni dovoljeno oziroma jim je onemogočeno. Kako odgovarjate na te očitke?
Kot neutemeljene, kajti ravno danes (v ponedeljek, 2. novembra op.a) smo potrdili vse predloge o tem, kdo lahko dela od doma, glede na naravo svojega dela. Treba se je zavedati, da vsakega dela od doma ni možno opravljati. Kako naj od doma dela recimo smetar, inšpektor, mestni redar ali tajnica? Kako naj nadzornik na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet prenovo Tržaške ceste nadzoruje od doma?
Kaj pa zaposleni v administraciji?
Del jih lahko dela od doma, denimo pravna služba. Veste, moramo biti pravični do vseh. Tisti, ki niso v stiku s strankami in so v pisarnah sami, so lahko na svojih delovnih mestih. V financah in računovodstvu smo recimo določili skupine, eni delajo od doma, drugi so na svojih delovnih mestih, kajti plačilni promet mora potekati. Pa tudi drugod smo pregledali vse poklicne profile in določili, kdo lahko dela v službi in kdo na daljavo. Tisti, ki so na svojih delovnih mestih pa morajo upoštevati navodila NIJZ, torej obvezna nošnja maske in primerna varnostna razdalja. Našim meščankam in meščanom moramo tudi v teh časih zagotoviti najboljše storitve. Za to skrbijo moje sodelavke in sodelavci, ki so najboljša ekipa.
V zadnjem času z javnostjo komunicirate tudi prek prek Facebooka.
No, to počnem stalno.
Ampak šele pred kratkim ste meščane nagovorili z video posnetkom na Facebooku. Kako to, da ste se odločili za tovrstni način komunikacije, saj ste pred časom zagotavljali, da ne znate upravljati z računalnikom oziroma socialnimi omrežji?
Saj tega še danes ne znam in si tudi ne želim, ampak z javnostjo komuniciram že ves čas tudi prek družbenih omrežij. Zadnja nagovora prek Facebooka sta bila namenjena predvsem Ljubljančanom in obiskovalcem mesta s sporočilom, da moramo biti pazljivi in se držati vladnih ukrepov. Vidim, da smo sami veliko bolj odgovorni, kot nas nekateri strašijo, češ, da smo neodgovorni. Ravno pri vrtcih se je to pokazalo, saj so otroke pripeljali le tisti starši, ki so varstvo res potrebovali. Ta komunikacija poteka predvsem zato, da obveščam tisti del javnosti, ki morda ne spremlja tiskanih medijev, ne gleda televizije ali ne posluša radija. Zdaj se moramo potruditi in vladna navodila tudi dosledno spoštovati. Če strokovnjaki, kot so dr. Janez Poklukar, dr. Janez Tomažič in dr. Antonija Poplas Susič, ki je bila proglašena za najboljšo evropsko zdravnico, rečejo, naj ostanem doma, bom to tudi upošteval. Teh navodil se držim, ker nočem, da se nekomu drugemu kaj zgodi. Čeprav maske ne maram, jo zdaj, tam, kjer moram, tudi nosim.
Se vam zdi primerno, da aktualna vlada oziroma premier Janša o novih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb državljane obvešča kar prek Twitterja? Opozicija denimo opozarja, da vlada uporablja Trumpovski način komuniciranja…
Povedal sem že, da sva se s predsednikom vlade Janezom Janšo med prvim valom epidemije večkrat slišala po telefonu in usklajevala. Ukrepe, ki so jih uvajali, smo tudi v Ljubljani dosledno izvajali. Menim namreč, če je to dobro za Ljubljano, kjer se dnevno giblje okrog 400.000 ljudi, je dobro tudi za celotno državo. Ko je predsednik vlade nedavno prek televizijskih ekranov nagovoril državljane in poudaril, da so na prvem mestu življenja, zdravje in šele nato gospodarstvo, je bil to pravi ukrep. Vrstni red je bil jasno določen, torej, dajmo najprej preživeti, potem pa se bomo posvetili gospodarstvu. Spomnim se, da je bilo to v nedeljo okrog pol sedmih zvečer. No, potem pa napaka. Isti dan, okoli devetih zvečer, je predsednik vlade na Twitterju zapisal, da je razglašena epidemija. Še slabše je bilo, ko je kasneje v Odmevih vladni govorec Jelko Kacin izjavil, da se ne glede na razglasitev epidemije nič ne bo spremenilo. To je nedopustno. Predsednik vlade bi moral v svojem nagovoru povedati, kako bo vlada ukrepala in da je razglašena epidemija. Ne pa da o tem sporoča prek Twitterja. Komunikacija na takšni ravni ni prava.
Je torej ta komunikacija z državljani nekoliko zmedena?
Komunikacija je slaba, ni verodostojna in pri ljudeh zbuja nezaupanje. Ko se vladni govorec Jelko Kacin pojavi na televiziji, preklopim na drugi program.
Koliko je resnice v tem, da se ste še kako vpleteni v državno politiko, čeprav to ne javno? Po naših informacijah namreč dobro sodelujete tako z opozicijo kot z nekaterimi strankami v vladni koaliciji. Ali to drži?
Bodimo konkretni. Zelo dobro sodelujem z nekaterimi ministri v aktualni vladi. Naj začnem pri ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku, ki je dober minister, zelo dobro sodelujem z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem ter šolsko ministrico Simono Kustec. Gre torej za tiste ministre, s katerimi smo vprašanja, povezana z delovanjem občine, dobro reševali. Z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem nimam stikov, ocenjujem, da je slab minister. Torej, s tistimi ministri, s katerimi imamo neposredno, nujno skupno delo, dobro sodelujemo. Nenazadnje, ko je treba rešiti vprašanje vrtca ali ceste, ni pomembno ali pripadaš levi ali desni politični opciji. Ko sem poslušal predsednika vlade Janeza Janšo na Brdu, kjer je zbranim županom govoril o evropskih sredstvih, sem dejal, da mu je treba za pridobljeni evropski denar čestitati. Vendar pa je treba vsa ministrstva, ki se ukvarjajo z evropskimi sredstvi, združiti v delovanju tako, da investitorji sredstva pridobijo čim prej, nato je treba spremljati, ali se ukrepi uresničujejo. Tudi minister za okolje Andrej Vizjak je prinesel spremembe, ki so učinkovite. Kajti evropska sredstva, namenjena reševanju okoljske problematike in izgradnji novih bolnišnic, morajo v tem trenutku imeti prednost. Kar se tiče opozicije in leve sredine sem v dobrih odnosih s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem, s predsednico SD Tanjo Fajon, pa tudi s Karlom Erjavcem, ki je prava rešitev za Desus, sem dobro sodeloval. On je bil tudi edini iz levega bloka, s katerim sva pred zadnjimi državnozborskimi volitvami sklenila koalicijo. Še enkrat naj jasno povem, da mene v državni politiki ni in me tudi v prihodnje ne bo.
Ali podpirate Koalicijo ustavnega loka oziroma program, ki ga je opoziciji predstavil ekonomist Jože P. Damijan? Menite, da je čas za zamenjavo te vlade?
Prvič, sem del leve politične opcije. Že ko je vlada Marjana Šarca odstopila, sem povedal, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so se med sabo premalo iskreno pogovarjali. Programa Koalicije ustavnega loka ne poznam. Sem pa proti temu, kar se dogaja v aktualni vladi vezano na nenavadno kadrovanje in spremembe v drugih organih, kot tudi na njihov grob odnos do vseh, ki jih ne hvalijo oz. opozarjajo na napake. Treba se je vprašati, kdo je bil tisti, ki je rušil prejšnjo vladno koalicijo? Je bila to Levica, ki je odklonila sodelovanje z vlado, ali je bila to stranka LMŠ, ki je vlado razpustila? Ali pa so bili tisti, ki so trdili, da v času epidemije ne smemo ostati brez operativne vlade in je treba med epidemijo poskrbeti za zdravje? Ali pa so ti isti stopili v to novo aktualno vlado zato, ker jih drugače ne bi bilo več na politični sceni? Z vsemi opozicijskimi strankami sem se pogovarjal, razen s SAB-om.
Ko ste pred 14-timi leti (oziroma 22.oktobra leta 2006) nastopili svoj prvi županski mandat, ste se zapletli v oster spor s takratno prvo Janševo vlado, ki je občini vzela 57 milijonov evrov na leto… Ne moremo se znebiti občutka, da ste zdaj z vlado oziroma premierom Janšo sklenila tihi sporazum o nenapadanju. Nenazadnje ste se od sredine marca, ko je oblast prevzela aktualna vlada, javno oglasili le enkrat in to poleti. Takrat ste bili kritični do postavljanja ograj sredi Ljubljane ob dnevu državnosti. Ste z delom aktualne vlade torej zadovoljni?
Moj odnos z Janezom Janšo je že 14 let enak in je, milo rečeno, hladen. Če bi se zgodilo to, kar se je zgodilo pred 14-timi leti, bi bil zelo glasen. Če teh 57 milijonov evrov na leto pomnožimo s 14, bi ugotovili, da gre za toliko denarja, okoli 800 mio evrov, da bi občina lahko sama poglobila polovico železniških tirov v Ljubljani. Da o vsem ostalem, kaj bi lahko s tem denarjem naredili za naše meščane, sploh ne govorim. Ko je Janez Janša nastopil svoj mandat je bil čas epidemije in takrat nisem želel dvigovati napetosti, ker enostavno mora nekdo v tako hudi situaciji v državi določati pravila igre. Prav je, da to počne predsednik vlade. Vendar, ko so ob proslavi ob dnevu državnosti, ki bi morala biti namenjena vsem državljanom, postavili ograje sredi mesta, sem bil proti temu, na proslavo nisem šel, in sem se seveda oglasil, ker je šlo za pretirani ukrep. Z ograjo se ne smeš ločiti od svojega ljudstva, to je bilo popolnoma zgrešeno. Ko smo imeli avgusta proslavo na Kongresnem trgu in podelili častna občinska priznanja, nismo postavili ograj. Če bi me vprašali, kaj menim o napadih na medije, bi povedal enako, tega ne odobravam. Nenazadnje, direktorja RTV Slovenija se lahko zamenja, vendar, ali ga je smiselno zamenjati pol leta pred koncem mandata? Tega ne podpiram. Ali pa, da predsednik vlade na Twitterju označi STA za nacionalno sramoto. Po moji oceni tiskovna agencija informacije povzema zelo natančno. Vse to je nepotrebno, ker ni čas za to. Če bi se držali tega, kako zagotoviti nove dodatne postelje v bolnišnicah in dodatno medicinsko osebje, bi podprl katerokoli vlado. Če bi bile jutri volitve, je moja odločitev zelo jasna: volil bi levo politično opcijo. Ampak, na levi strani pričakujem človeka, ki je kot vodja kredibilen, gospodarsko izkušen, ki je do sedaj svojo uspešnost že dokazal. Kot dobro veste, sem na to mesto predlagal Jožeta Mermala iz BTC-ja.
Povedali ste, da podpirate petkove kolesarje. Ste lahko konkretni v čem s protestniki se strinjate in katerih njihovih zahtev ne podpirate?
Naj bom jasen: tisti, ki delamo na političnem področju, ne protestiramo na cestah, saj obstajajo drugi načini, kjer lahko predlagamo spremembe - bodisi mestni svet bodisi parlament. Protestom ne nasprotujem, vsakdo ima pravico protestirati, pod pogojem, da so pri tem nenasilni in spoštljivi. Mnoge zahteve protestnikov podpiram. Če se vrnemo na kulturo je dejstvo, da minister Vasko Simoniti svojega dela ni opravil. Mi nevladne organizacije sofinanciramo še naprej, sredstva za kulturo ne zmanjšujemo.
Kaj pa notranji minister Aleš Hojs?
Z ministrom Hojsem sva nekajkrat govorila v času prvega vala epidemije. Pogovor je bil korekten, reševali smo operativna vprašanja, ko smo z namestitvijo v Ljubljani in organizacijo prevoza pomagali srbskim državljanom, ki so se iz drugih evropskih držav vračali nazaj v Srbijo. Ne soglašam pa z njegovimi twiti in s kadrovskimi zamenjavami. Ocenjujem, da je bila nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar dobra direktorica. Njena stališča so bila strokovna, jasna, ščitila je zakonitost delovanja svojih kolegov.
Omenili ste nevladnike. Kako komentirate napovedano izselitev nevladih organizacij iz Metelkove 6. Rekli ste tudi, da o kulturnem ministru Vasku Simonitiju nimate dobrega mnenja.
Pri ministru Simonitiju rezultati dela niso vidni. Ampak, zdaj ne potrebujemo sporov. Že tako se zaradi epidemije ljudje ne družimo, nekateri so zaradi tega depresivni. Ne razumem pa, zakaj morajo nevladnike ravno zdaj seliti. Čeprav bodo nekateri morda pripomnili, da imamo podoben primer z Rogom, je zadeva drugačna. Že nekaj let čakamo, da sodišče izda sklep in se začasni uporabniki, ki so se deklarirali kot posestniki, izselijo, ter da lahko pričnemo z dolgo pričakovano prenovo. Kot je znano, smo na začetku prvega mandata Metelkovo, ki je v lasti MOL, prepustili v avtonomno upravljanje uporabnikom. Moram reči, da se ministri v vladi med seboj zelo ločijo: na tiste, ki imajo rezultate in tiste, ki jih nimajo. Minister za zdravje Tomaž Gantar mora recimo zagotoviti dodaten denar za medicinsko osebje, ker ti opravljajo najtežje delo. Treba je iskati pozitivno plat in rešitve, ne glede na politično opredelitev. Zdaj ni pravi čas za delitve, treba je skrbeti za premagovanje epidemije. Z Janezom Janšo ne moreva iti skupaj v koalicijo, lahko pa skupaj skrbiva za dobro državljanov. Predsednik vlade na ravni države, jaz pa skupaj z najboljšo ekipo na ravni glavnega mesta.
Turizem v prestolnici je zaradi pandemije na kolenih. Mestni hotelirji opozarjajo, da bodo le redki med njimi preživeli. Da niti ne omenjamo kako zelo so prizadeti gostinci, ki so morali svoje lokale in restavracije že drugič letos zapreti. Kako jim bo pri tem pomagala občina in kaj bi morala storiti država, da se bosta gostinstvo in turizem postavila na noge?
Turizem in vse kar je povezano z njim, vključno s kulturo, je najbolj prizadeta panoga. Festival Ljubljana je denimo temeljil tudi na obiskovalcih iz Evrope. Ljubljana je zaradi epidemije zagotovo najbolj prizadeta, saj smo imeli še lani 97 odstotkov tujih nočitev in veliko smo pridobili na področju kongresnega turizma. Situacija bo težka, ampak v prihodnje se bomo usmerili predvsem na obiskovalce iz evropskih držav. Računamo, da bomo prihodnje leto, če bodo to razmere dopuščale, organizirali dneve Ljubljane v Moskvi, na Dunaju in v Beogradu, z namenom, da turiste, ki so nam geografsko bližje, privabimo v prestolnico. Poleti smo imeli že lep obisk tujih gostov, ampak ni bilo Italijanov, ki so vsako leto množično obiskovali mesto, imeli pa smo večinoma goste iz Avstrije in Nemčije. Turizem bo zagotovo trpel še dve do tri leta in ta čas nekateri izkoriščajo za gradnjo hotelov. Tako denimo Zlatarna Celje gradi hotel, kar pozdravljam. Pomoč države turizmu z vavčerji je bila dobra za večji del države, za mestni turizem žal ne. V Ljubljani smo pripravili zanimive družinske pakete za domače goste, ki bi lahko preživeli dopust v mestu. Pa kljub temu jih je malo prenočilo pri nas, saj so razdalje od Ljubljane do njihovega doma zelo kratke. Kar se tiče gostinstva sem že pojasnil, kako smo jim priskočili na pomoč. Ne razumem pa, zakaj ne bi po vzoru Dunaja gostincem omogočili plastične pregrade med mizami in tako družinam omogočili, da lahko gredo na kosilo. To je bila ena izmed stvari, ko smo se v prvem valu epidemije s predsednikom vlade dogovorili, da lahko odpremo lokale in postavimo mize na vrtovih in terasah. Seveda pa sta na prvem mestu življenje in zdravje vseh nas, da se epidemija čim prej konča, potem pa je treba zagnati dejavnosti na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem. So panoge, ki delajo bolje, kot so delale pred epidemijo, denimo gradbeništvo, farmacija, spletna prodaja.
Ko omenjate gradbeništvo: v številnih delih prestolnice se pospešeno gradijo tržna in tudi javna najemna stanovanja, ki pa jih še vedno primanjkuje. Kakšna bi morala biti primerna cena za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani? Bodo cene nepremičnin zaradi epidemije padle?
Cene nepremičnin bodo padle, ampak ne samo zaradi epidemije, temveč zaradi večje ponudbe na trgu. Ocenjujem, da smo v Sloveniji v tem, koliko prebivalcev ima v lasti nepremičnine, med rekorderji v Evropi. Zelo jasno je, da je k temu veliko prispeval takratni Jazbinškov zakon. Ko sem pred 14-timi leti prevzel to funkcijo, sem napovedal, da bo cena za kvadratni meter stanovanja znašala 2.000 evrov brez davka in takrat tega mnogi niso verjeli, ker je bila cena 3.300 evrov za kvadratni meter. Spomnite se, da so bile cene za Vegradova stanovanja v Celovških dvorih 1.990 evrov. Cene stanovanj bodo padle, razen na ekskluzivnih lokacijah, kot sta Kolizej in Šumi ter ne bodo presegle 2.400 evrov za kvadratni meter brez davka. Vem namreč, kaj se pripravlja in kaj se bo gradilo, saj bo v dveh letih na voljo 1.500 novih tržnih stanovanj. Direktor mestnega stanovanjskega sklada Sašo Rink sicer ocenjuje, da v Ljubljani primanjkuje okoli 4.000 javnih najemnih stanovanj, sam pa menim, da jih primanjkuje okoli 3.000. Vsake dve leti, ko objavimo razpis za neprofitna stanovanja, je namreč okoli 3.000 vlog, od tega 10 odstotkov oziroma 300 prosilcev ne izpolnjuje pogojev. Računamo, da bo še letos opravljen tehnični pregled za mestno stanovanjsko sosesko na Novem Brdu, kjer bo 174 neprofitnih mestnih stanovanj, republiški stanovanjski sklad bo tam zgradil še 492 stanovanj. To pomeni, da bo kmalu na voljo okoli 670 najemnih stanovanj. Prav tako gradimo 156 stanovanj na Rakovi jelši. S Kostakom smo podpisali predpogodbo za nakup 88 stanovanj po ceni 1.850 EUR za kvadratni meter brez davka na Šmartinski cesti, pripravlja se projekt za okoli 400 stanovanj na Povšetovi, v izdelavi je projekt za stanovanjsko gradnjo Litijska- Pesarska z okoli 90 stanovanji. V prihodnjih dveh letih bomo tako imeli okoli 1.500 najemnih stanovanj.
Kdaj, če sploh, se bo zgodila načrtovana prenova Bežigrada? Tu mislim predvsem na obnovo Baragovega semenišča in okolice Gospodarskega razstavišča. Sprva je bilo načrtovano, da se bo podoba tega dela mesta bistveno spremenila, saj naj bi se razstavišče precej razširilo, zrasel naj bi celo nov hotel, ki bi ga gradil turški Dekon. Je vse to preprečila epidemija ali bo ta prenova vendarle zaživela?
Turškemu Dekonu, ki je kupil to zemljišče, je po mojem mnenju načrte prekrižala epidemija. Turki so namreč želeli graditi hotel predvsem zaradi kongresnega turizma. Prenovo Gospodarskega razstavišča je podžupan Janez Koželj potrdil, pri tem pa bomo morali paziti na tamkajšnje kupole, ki so spomeniško zaščitene. Če bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije dal soglasje, potem se bo ta del prenovil. Projekt Baragovega semenišča je tisti projekt, ki si ga zelo želim. To bo tudi ena izmed točk pogovora s predsednikom vlade Janezom Janšo. Namreč, občina bo dogradila drugo polovico te stavbe, ki manjka. Ocenjujem, da bi v začetku leta 2022 lahko imeli že izdelan projekt in da bi tudi začeli z dograditvijo. Želimo si, da bi teh 206 postelj v študentskem domu v Baragovem semenišču ohranili, ker študenti skupaj s Pionirskim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem tja tudi sodijo. Če ne bodo kupili študentskih sob od MOL-a, jih bomo predelali v stanovanja za mlade Ljubljančane.
Kaj pa gradnja športnih objektov?
Načrtujemo gradnjo bazenov na Iliriji in v Vevčah. Za bazen na Iliriji pričakujem, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili marca prihodnje leto. Drugo leto naj bi začeli graditi atletski stadion v Šiški in bazen Vevče, v prihodnje pa tudi dvorano za curling v Zalogu in morda še plezali center na Viču v bližini Gimnastičnega centra. V kratkem bomo objavili razpis za javno - zasebno partnerstvo za teniški center v Tomačevem. O cestah pa: od 1626 cest jih bomo obnovili 300. V celoti bo obnovljena Litijska cesta, načrtujemo tudi obvoznico mimo Sadinje vasi tako da bo cesta, ki gre zdaj mimo šole, namenjena samo za avtobuse in osebni prevoz. Druga cesta, ki jo bomo na novo gradili, je obvoznica mimo Gameljn do Črnuč, tako kot že delamo Industrijsko cesto, ki je nova obvoznica v Zalogu. Projekt aglomeracij, v sklopu katerega urejamo 261 cest, prav tako poteka zelo dobro, z ureditvijo Emonike bo razširjen Šmartinski podvoz pri Orto baru, uredili bomo tudi podhod z Goriške ceste na Žak v Šiški ter podvoz z Letališke ceste na Zaloško. Projekt plinsko parne turbine Energetike Ljubljana je v intenzivni gradnji in poteka v skladu s terminskim načrtom. Ključni projekt na področju energetike pa je termična obdelava odpadkov, ki bo na Zaloški cesti.
Torej je že odločeno, da se bodo tam sežigali odpadki?
Da, zdaj pripravljamo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). K sodelovanju v projektu bomo povabili največje strokovnjake, tudi nevladne organizacije, bomo pa seveda uporabljali najboljšo tehnologijo. Okoli sto tisoč ton pridelanih smeti iz Ljubljane zdaj na sežig vozimo po Evropi v razdalji več kot 500 km, kar ni ekološko, potem pa bomo odpadke vozili le tri kilometre stran od deponije ter iz njih proizvajali toploto in elektriko. Sežigalnica na Dunaju sicer stoji v centru, v bližini bolnišnice. Ko smo že pri energetiki, moram poudariti urejanje Ljubljanice, kjer bomo vzpostavili krožno linijo z Grubarjevim prekopom, pri gostišču Portal pa bomo postavili hidroelektrarno, ki bo hkrati jez in bo omogočal dodatno proizvodnjo elektrike. Sončne celice bomo namestili tudi na bazenu Ilirija ter na stavbah VOKA Snage in LPP-ja. Projektov je torej ogromno.
V Ljubljani se bodo na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, prižgale praznične luči. Se bo moralo mesto, podobno kot nekatere evropske prestolnice, odpovedati prazničnemu adventnemu vzdušju s stojnicami?
Lučke bomo prižgali, ker želimo našim meščanom v tem zahtevnem obdobju ponuditi malo optimizma in upanje v boljši jutri, saj bo to prikaz svetlobe, ki naj zasije prihodnje leto. Ne bo pa tako množičnega obiska pri samem dogodku, kot smo ga bili navajeni še lani. Kot sem že omenil, smo pri vseh lanskih najemnikih hišic na adventnem sejmu preverili ali bi tudi letos sodelovali, pri čemer smo lansko ceno najema znižali za 75 %, in 80 odstotkov jih je bilo za. Počakali bomo še nekaj dni, da vidimo, kakšna bo epidemiološka slika. NIJZ bomo vprašali, ali nam dovolijo postavitev prazničnega sejma in pod kakšnimi pogoji. Tudi če bomo imeli odprto le do osmih ali devetih zvečer, bodo ljudje lahko vzeli hrano s seboj. Žal pa letos koncertov ne bo.
Znano je, da svoj prosti čas preživljate na Golovcu. Imate med sprehodom masko, se držite razdalje? Kako upoštevate vladne ukrepe med rekreacijo?
Vladni ukrepi so zelo jasni, zato nosim masko tako v notranjih prostorih kot na cesti. Ker na zelenih površinah z dovolj medsebojne razdalje mask ni potrebno nositi, je na Golovcu, kamor se grem nadihat svežega zraka, nimam. Hodim namreč sam, ko pa srečujem ljudi, pa je med nami varnostna razdalja. Ukrepe vlade spoštujem.
Imate naloženo aplikacijo #ostani zdrav?
Ne.
Zakaj ne?
Tisto, kar je predpisano, bom upošteval, vse ostalo pa bom uporabljal po zdravi pameti.
V zadnjem času se je precej ugibalo o vašem zdravju. Kako se počutite, ste zdravi?
Zelo dobro se počutim, pred kratkim sem imel zdravniški pregled in sem zdrav. Res je, veliko se je govorilo o mojem zdravju, bilo je slišati tudi take neumnosti, da sem v komi. Zanimivo, da me je poleg teh, ki so želeli ustvariti določeno napetost, veliko ljudi klicalo in bilo v skrbeh. In te podpore sem bil zelo vesel. Vprašajte tiste, ki me srečujejo na Golovcu, kdo hodi tako hitro, kot jaz. (smeh)
Se boste po koncu mandata, čez dve leti, upokojili in postali receptor v vašem družinskem hotelu? Se boste potegovali še za en mandat?
Mnogi me sprašujejo, ampak tega res še ne vem. Odvisno bo od tega, kako se bom takrat počutil in kakšno bo razumevanje z Ljubljančani. Zdaj je še prezgodaj. Ko bo čas za to, bom naredil tako, kot mi bo narekovalo srce.
Državna politika vas torej ne zanima več?
Absolutno ne. Vem pa, kaj bom volil – to bo leva opcija. In, če bi pri teh letih lahko dal nasvet sebi in drugim: ni čas za delitve, poskrbimo raje, da epidemija čim prej mine. Moj, precej nežen nasvet predsedniku vlade pa je: zdaj je čas za ukvarjanje z epidemijo, vsi ostali kadrovski ukrepi lahko počakajo. Tudi twiti. Bodimo strpni, sočutni, solidarni, samoodgovorni, čuvajmo sebe in druge. Srečno Ljubljana, srečno Slovenija.
--
Avtor: Manja Pušnik
Foto: Jože Suhadolnik
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.