Sobotna priloga: "V Ljubljani ni in ne sme biti mesta za sovraštvo"

· 6 min branje
Nazaj

Objavljamo intervju z Zoranom Jankovićem, ki smo ga v Delovi Sobotni prilogi brali v soboto, 12. novembra.

--

Čez dober mesec in pol bo dopolnil 70 let. In če mu bodo na lokalnih volitvah prihodnjo nedeljo Ljubljančani podelili še šesti mandat, bo na položaju župana največje mestne občine v državi( po zaključku mandata) polnih dvajset let.

Čez slab teden bo najverjetneje že znano, ali boste tudi prihodnja štiri leta vodili največjo mestno občino v državi. Za župansko funkcijo v Ljubljani, ki je zagotovo najpomembnejša politična funkcija na lokalni ravni,  se poleg vas poteguje še osem kandidatov, med njimi je kar polovica žensk. Vas preseneča, da so med vašimi protikandidati tudi štiri uspešne ženske? Na županskih volitvah leta 2018 v prestolnici namreč ni bilo niti ene predstavnice nežnejšega spola, ki bi kandidirala za županjo…

Ne, me ne preseneča. 2018 res ni bilo ženske protikandidate, zato pa so bile leta 2014 tako kot letos štiri in leta 2010 prav tako štiri. Na tokratnih volitvah imam najmanj protikandidatov doslej in vsakega jemljem resno, se pa nobenega ne bojim.

Na listi Zorana Jankovića za 45-članski mestni svet kandidirajo tudi vsi sedanji podžupani. Kako vam je uspelo prepričati profesorja Janeza Koželja, da tudi v prihodnjih štirih letih ostane v vaši najboljši ekipi, kot ji pravite? Lani je namreč v intervjuju za Sobotno prilogo dejal, da ni čisto prepričan, da se bo po 16-ih letih ponovno pridružil ekipi. »V bistvu sem svoje opravil, raje bi svoj položaj prepustil mlajšim,« je takrat dejal Koželj.

Profesor Janez Koželj je sreča tega mesta. Brez njega takega urbanističnega razcveta v Ljubljani zagotovo ne bi bilo. Vesel sem, da se je odločil znova kandidirati na Listi Zorana Jankovića, tako kot tudi podžupanja Tjaša Ficko in oba podžupana Aleš Čerin in Dejan Crnek. Ponosen sem na svoje sodelavke in sodelavce in res je, imam najboljšo ekipo. Ponosen sem tudi na Listo Zorana Jankovića, ki je zaslužna za razvoj Ljubljane, kajti brez večine v mestnem svetu bi bili tarča različnih političnih igric in preigravanj. Tako je Lista pogosto sama sprejemala odločitve in tako tudi odgovornost za sprejete sklepe. Trdim, da je Lista Zorana Jankovića garancija za učinkovito in uspešno delo. Brez večine v mestnem svetu mnogih pomembnih projektov danes ne bi bilo. Želim si, da tako ostane tudi naprej.

Letos ste meščanke in meščane prvič nagovarjali tudi prek družbenih omrežij Instagram in Facebook. Koliko ljudi v vaši ekipi to počne? Predvidevam, da vi tega niste vešči….

Ne, letos ni prvič, z družbenimi omrežji smo začeli v kampanji leta 2014. Res pa je, da tega sam ne počnem. Za socialna omrežja skrbijo drugi v ekipi.

Kaj pa menite o uporabi Twitterja za namene politične kampanje? Nekateri vidni slovenski (bivši in zdajšnji) politiki to redno počnejo.

Nič ni narobe, če ga uporabljajo, nenavadno pa je, ko pomembne odločitve državljanom najprej sporočajo po tej poti, kot je to počel bivši predsednik vlade.

Koliko denarja boste letos porabili za kampanjo. Kdo jo bo financiral? In, katera agencija vam pri tem pomaga? Pri prvi kampanji je, če se ne motim, sodeloval Stojan Pelko, vaš slogan pa je bil »Od besed k dejanjem«.

Pri prvi kampanji leta 2006 je res sodeloval tudi Stojan Pelko, njen slogan pa je bil poleg omenjenega še »Za Ljubljano z nasmehom«. Takrat je kreativni del kampanje zasnoval Igor Arih, s katerim sodelujemo tudi letos. Stroški bodo znani po koncu volilne kampanje.

Letos je vaš slogan Zoran Janković ljubi Ljubljano… Kdo pa je avtor tega slogana?

Kot že rečeno, Igor Arih.

Ste se zaradi dobrega sodelovanja v času Janševe vlade, ko je bil tudi sklenjen sporazum med vlado in MOL pri projektih v glavnem mestu, težak kar pol milijarde evrov, odločili, da boste na Listo Zorana Jankovića za mestni svet uvrstili Boštjana Koritnika, nekdanjega ministra za javno upravo? Zaokrožile so tudi informacije, da bo Koritnik, če bo izvoljen, eden izmed podžupanov…

Večkrat sem povedal, da smo zelo dobro sodelovali s petimi ministri prejšnje vlade: Andrejem Vizjakom, Janezom Poklukarjem, Zdravkom Počivalškom, Boštjanom Koritnikom in Jernejem Vrtovcem, ki sem jih tudi ob koncu mandata povabil na kosilo, da se jim zahvalim, kar so naredili za Ljubljano. Boštjan Koritnik je bil vedno korekten, ne samo do Ljubljane temveč tudi do drugih občin, je perspektiven, mlad, izobražen, zato sem ga povabil, da kandidira na naši listi. Vesel sem, da je to sprejel. O vsem drugem je še prezgodaj govoriti.

Kje so  trenutno vsi ti projekti, ki naj bi jih skupaj z državo uresničili do leta 2023? Med njimi sta NUK 2 in Center znanosti, pa načrtovani gradnji podzemnih podhodov v središču mesta, ki bosta povezala vladni sekretariat in vladno stavbo na Gregorčičevi, Erjavčevo pa s Cankarjevim domom.

Mesto je naredilo vse, kar je lahko za navedene projekte. Kdaj bodo uresničeni, pa je odvisno od države. Za Center znanosti so že plačali komunalni prispevek. Predvsem sem vesel, da se bo končno začela graditi Emonika z novo avtobusno in železniško postajo. Mi smo že pripravili izračun komunalnega prispevka za investitorja z Madžarske, za gradnjo dveh stolpnic. Podpisali smo pogodbo za prestavitev kanala za odpadno vodo na Vilharjevi cesti, ki bo omogočil gradnjo projekta Vilharia, za katerega je slovaški Corwin že plačal komunalni prispevek. Na Trgu OF je predvidena gradnja sto metrov visoke stolpnice, na sedanji avtobusni postaji bo park. Med Emoniko na Vilharjevi in Corwinom na Železni cesti bo stala nova avtobusna postaja, nov nadhod za železnico, nov podhod. V bližini Orto bara je predvidena regeneracija celotnega območja, tam bodo tudi mestna najemna stanovanja. Preurejen bo tudi Šmartinski podvoz, ki bo širok 30 metrov za štiripasovno cesto s kolesarsko stezo in pločnikom. Samo mestna občina ima na tem področju za 100 milijonov evrov investicij s področja infrastrukture.

Kaj konkretno je zapisano v tistem famoznem »papirju«, ki so vam ga nedavno poslali z Gibanja svoboda? Po nekaterih informacijah naj bi dokument  določal kakšno bo po lokalnih volitvah koalicijsko sodelovanje z največjo vladno stranko in vašo listo  v mestnem svetu.  Drži?

Kot sem že povedal, predsednik Gibanja svoboda dr. Robert Golob mi je izrazil osebno podporo na županskih volitvah, česar sem izjemno vesel in mi zadostuje. Vse ostalo so zame zgolj formalnosti, ki jih bomo uskladili, ko bo čas za to. »Papir«, o katerem govorite, pa sodi med to formalnost.

Kolikokrat ste se od prevzema funkcije predsednika vlade slišala z Robertom Golobom? O čem sta se pogovarjala?

Večkrat sva se slišala, pogovarjala sva se o odprtih zadevah med mestom in vlado, pa tudi o treh krizah: kovidu, ki je čez poletje sicer potihnil, vendar še ni končan. Je pa res, da zdaj nanj gledamo nekoliko drugače, predvsem ni grozilne retorike s strani vladajočih, ampak gre bolj za priporočila, kako ravnati. Druga tema je energetska kriza in imamo srečo, da je v tem času premier dr. Robert Golob, ki je med vsemi evropskimi predsedniki vlad na tem področju največji strokovnjak. Tretja je prehrambna kriza, zato je treba zagotoviti kratke prehrambne verige in omogočiti lokalno pridelavo hrane, kar v Ljubljani spodbujamo tako, da lokalne ponudnike povezujemo s šolami, vrtci, gostinci in hotelirji, z oddajo okoli 1.100 javnih najemnih vrtičkov na že 9 območjih pa spodbujamo tudi samooskrbo prebivalcev.

Posledice energetske krize in vojne v Ukrajini, ki so po epidemiji prizadele celotno Evropo, bomo čutili še več let, nekateri celo ocenjujejo, da si gospodarstvo in družba ne bosta opomogla eno celo desetletje. Zagotovo pa nas bo vse to prisilo k spremembi življenjskih navad, tudi k temu, da bomo začeli bolj varčevati. Zakaj Ljubljana ne sledi odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, da bodo javne in kulturne ustanove po novem zatemnjene. Kaj vi menite o tovrstnem varčevanju?

Ni res, da v Ljubljani temu ne sledimo. Že vrsto let izvajamo ukrepe za zmanjšanje električne energije, zato smo številne objekte energetsko prenovili, prav tako tudi javno razsvetljavo, kjer uporabljamo LED tehnologijo. S to prenovo in s tem, ko smo preuredili osvetlitev na več kulturnozgodovinskih objektih, smo do 85 % zmanjšali porabo električne energije in vsiljeno svetlobo. Pomembo je vedeti, da je osvetlitev spomenikov kulturne dediščine sočasno namenjena osvetlitvi pohodnih površin. Glede na trenutno situacijo pa smo pripravili še dodatna priporočila, kot so izklop ali znižanje osvetlitve svetlobnih transparentov, osvetljevanja zgradb in drugih objektov; varčna uporaba razsvetljave v stavbah; pravilna uporaba prezračevalnih sistemov; pravilna nastavitev termostatov; in podobno.

Pravite, da nas v Ljubljani letos ne bo zeblo. Kaj pa prihodnje leto? Takrat naj bi bilo, vsaj kar se tiče cen energentov, še huje kot letos…

Tudi prihodnje leto nas ne bo zeblo. Ampak, da se najprej vrnemo na letos. Imamo zadostno količino premoga, tudi v primeru, če bo zima zelo mrzla, saj bomo januarja dobavili še 145 tisoč ton premoga. Cena toplote iz premoga bo odvisna od tega, kaj bo država naredila z emisijskimi kuponi, zato smo predlagali, da dobimo 500 tisoč kuponov brezplačno. V Ljubljani se 61.000 stanovanj greje na toplovodu, kjer je glavni energent premog, in poskrbeli bomo, da bo znesek na položnici pokrival le stroške, brez profita, ker ne želimo tega bremena prevaliti na naše uporabnike. Za 33 odstotkov stanovanj, ki se ogrevajo na plin, bo plina dovolj. Še letos bomo končali plinsko parno enoto, ki bo nato 3 mesece poskusno obratovala, s tem, da se prvih 40 dni plin zažiga in spušča v zrak, ne v sistem. V letu 2023 bomo za ogrevanje tako uporabljali 20 odstotkov biomase, 60 odstotkov plina, preostalih 20 odstotkov je premog, kar pomeni, da bomo zmanjšali porabo premoga za 70 odstotkov. Kljub temu, da v Ljubljani uporabljamo najčistejši premog, Indonezijski, vemo, da onesnažuje okolje. Zato je pomembno, da popolnoma prenehamo z uporabo fosilnih goriv in povečamo delež domačih energentov in s tem tudi samooskrbo. Naslednji korak je izgradnja sežigalnice, seveda pod pogojem, da se država za to odloči in nam dodeli koncesijo. V tem primeru bo razmerje 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov goriva iz odpadkov, 10 odstotkov sončne energije in 30 odstotkov plina. Te sestavine surovin za ogrevanje bodo bistveno boljše za zdravje ljudi in za okolje, obenem pa še cenejše za mesto in posledično za uporabnike. Tako bomo 70 % samooskrbni.

Je že padla odločitev ali bo glavno mesto v predprazničnem času osvetljeno?  In kaj bo letos s prazničnim sejmom in koncerti?

Če bo vse potekalo po načrtih, bo mesto osvetljeno, praznične lučke prižigamo 25. novembra. Ker je ponekod slišati očitke, da bi morali varčevati z energijo, je potrebno vedeti, da se tam, kjer je praznična osvetlitev, javna razsvetljava izklaplja. Prav tako načrtujemo izvedbo tako prazničnih sejmov kot koncertov. Zdi se mi pomembno v teh negotovih časih ljudem dočarati praznično vzdušje, jim vliti kanček optimizma ter jim ponuditi možnost in priložnost, da se na mestnih ulicah družijo s svojimi prijatelji, družino … Ko se na ulicah zbere 30.000 ljudi, se zmanjša poraba toplote in elektrike v približno 10.000 stanovanjih. Poraba elektrike za 50 km lučk je lani znašala 2.660 evrov.

V 16-tih letih županovanja ste skupaj s sodelavci uresničili  kar 2.400 projektov. Pa vendar vam z ekipo ni uspelo uresničiti nekaj največjih, kot je prenova osrednje mestne tržnice in gradnja podzemne garaže pod njo, še vedno stojita projekt trgovskega dela Stožic in prenova Plečnikovega stadiona,  po polžje se premika projekt Emonika oziroma Potniškega centra Ljubljana. Ocenjujete, da vam bo v novem, že petem mandatu, to tudi uspelo? Na kakšen način?

Razen prenove tržnice so vsi navedeni projekti zasebni ali državni. Večkrat sem že povedal, da si želim dokončanje petih projektov: zasebnega trgovskega dela Stožic, ki ga je od slabe banke kupil Izet Rastoder. Javni del Stožic že 12 let živi, v dvorani in na stadionu so se zvrstila pomembna tekmovanja evropskega in celo svetovnega ranga ter mnogi koncerti, letno Stožice obišče milijon obiskovalcev. Sledi Bežigrajski stadion, ki ima svoje lastnik, a zaradi nagajanja posameznikov se projekt nikakor ne premakne z mrtve točke. MOL na stadionu nima nobenega zemljišča, temveč ob njem. Če bo stadion odkupila država, mesto s tem soglaša, bodo pa morali zasebniku Jocu Pečečniku vrniti njegov vloženi denar. Tretji projekt je Potniški center Ljubljana, Emonika, ki se sedaj končno premika. Mi bomo, kot že rečeno, poskrbeli za prometno in komunalno infrastrukturo. Četrti projekt je nov Center Rog, ki se gradi in bo spomladi odprt. Dostopen bo prav vsem in bo nova dodana vrednost obstoječi kulturni ponudbi. Peti projekt pa je prenova osrednje tržnice in gradnja garažne hiše pod njo, za katero čakamo pridobitev gradbenega dovoljenja. Če nam bodo Ljubljančanke in Ljubljančani zaupali še en mandat, sem prepričan, da bomo zadano tudi izpeljali.

Med najbolj razvpitimi projekti, ki trenutno razdvaja laično in tudi strokovno javnost je sežigalnica, ki pa jo vi  zelo vneto zagovarjate. Kaj bi s tem pridobili meščani, kaj mesto in kako bi to lahko vplivalo na zdravje celotne populacije?

Uvodoma je treba pojasniti, da koncesijo za gradnjo sežigalnice dodeljuje država in če jo bo podelila Ljubljani, bomo zgradili najboljši objekt. Čeprav smo prvi med glavnimi mesti v Evropi po ločevanju odpadkov (71%) in smo edina prestolnica v projektu brez smeti, je dejstvo, da so slednji še zmeraj tu. Žal količina odpadkov, ki jo v tem potrošništvu ustvarimo, ne upada. Sedaj jih odvažamo na sežig drugam po Evropi, kjer drugi iz njih proizvajajo elektriko in pridobivajo toploto, nas pa to stane 20 milijonov evrov letno. Najbrž se strinjate, da že sam odvoz ni okolju prijazen. Z gradnjo sežigalnice bomo lahko sami poskrbeli za svoje odpadke. Postali bomo samooskrbni in ne bomo toliko odvisni od drugih. Zagotovili bomo nižje od najnižjih zakonsko predpisanih emisijskih vrednosti določenih s strani EU, višina dimnika bo segala nad inverzijsko plastjo, s čimer bomo izničili slabost kotlinske lege Ljubljane. Zanimivo pa je, da tisti, ki sedaj nasprotujejo sežigalnici zaradi, kot pravijo, slabega vpliva na zdravje ljudi, vsa pretekla leta niso nikoli problematizirali izpustov iz toplarne zaradi premoga, ki je bolj škodljiv. Obenem kritiki ne ponudijo nobene alternative. Prepričan sem, da bodo meščani z gradnjo sežigalnice pridobili čistejše in bolj zdravo okolje, prav tako bo znesek na položnici prijaznejši.

Kako komentirate dejstvo, da je samo na območju Ljubljane brez osebnega zdravnika več kot 15.000 ljudi in da je s širšega območja Ljubljane v zadnjih dveh letih odšlo kar 22 družinskih zdravnikov? Kako lahko ukrepa občina, če sploh?

To, da so ljudje ostali brez osebnega zdravnika, je tragedija in je nedopustno. Je pa potrebno vedeti, kaj je pristojnost občine in kaj države. Lokalna skupnost mora zagotoviti infrastrukturo, za kar skrbimo: prenovili smo več zdravstvenih domov, nazadnje Bežigrad, načrtujemo še tri nove v Jaršah, na Metelkovi in na Rakovniku. Obseg programov in kadre pa določa država. Pred kratkim sem bil na sestanku na ministrstvu za zdravje skupaj z našo direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana in direktorjem UKC Ljubljana ter upam, da se bodo te zadeve v prihodnje uredile. Medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru sta razpisali več študijskih mest, kar pomeni, da bomo imeli več zdravnikov. Tudi med našimi štipendisti jih je kar nekaj, ki so v petem ali šestem letniku medicine. Dva med njimi sta se že odločila, da bosta šla na primarno zdravstvo, za družinska zdravnika. Mlajši zdravniki se raje odločajo, da grejo k zasebnikom ali v druge občine, kajti pri nas morajo opravljati obvezno dežurstvo. Že v preteklosti smo po republikah bivše Jugoslavije iskali zdravnike, omogočili bi jim bivanje v Sloveniji skupaj z družino, a kaj, ko je bil problem slovenski jezik, ker je država zahtevala zelo visoko stopnjo znanja. No, kot rečeno, upam, da se bodo te zadeve uredile. Potrebujemo 15 zdravnikov. Res pa je, da se v Zdravstvenem domu Ljubljana zdravi tudi 30.000 ljudi, ki nimajo stalnega bivališča  v Ljubljani.

Imate svojega družinskega zdravnika v javnem zdravstvu ali hodite k zasebniku koncesionarju?

Imam odlično zdravnico v Zdravstvenem domu Vič-Rudnik, prim. dr. Simono Repar Bornšek.

Kaj boste storili, da se konča »odiranje« pacientov, ki so prisiljeni parkirati (v zasebnih) garažnih hišah Meksiko in Šentpeter ob ljubljanskem UKC? Kako lahko ukrepate kot župan in kaj menite o tem?

Ne zdi se mi v redu, vendar kot župan nimam vpliva na cene parkiranja v zasebnih garažnih hišah. Lahko pa paciente ali svojce in ostale, ki pripeljejo paciente v klinični center, povabim, naj parkirajo na okoliških javnih parkiriščih, ki so cenovno najugodnejša. Da bi pacientom olajšali dostop do klinik znotraj kliničnega centra in onkološkega inštituta, smo lani vpeljali brezplačni prevoz s Klinko kavalirjem, kar se je izkazalo za zelo dobrodošlo. Sam prejemam veliko zahval in pohval pacientov.

Nič ne kaže, da se bodo cene stanovanj v Ljubljani v prihodnje bistveno znižale. V lanskem pogovoru za Sobotno prilogo ste sicer napovedali, da bodo cene čez pet let (torej v prihodnjih štirih letih) padle na raven 2.500 evrov za kvadratni meter (brez DDV). Še vztrajate pri tej napovedi?

Seveda, kajti čim večja bo ponudba stanovanj, tem nižje bodo cene, z izjemo ekskluzivnih lokacijah, kot sta npr. Schellenburg ali Šumi. V petih letih bodo zasebniki zgradili čez pet tisoč stanovanj za trg na različnih lokacijah, trenutno se jih gradi približno 2000. Ivo Boscarol bo gradil 1000 stanovanj na lokaciji Žita, na drugi strani, pri Ikei, je BTC kupil lokacijo od Triglav nepremičnin in tam bo tristo stanovanj. To sta samo dve lokaciji v BTC-ju, v bližini je tudi vsa potrebna infrastruktura (šola, vrtec, trgovine, parki, bližina obvoznice …). Nadalje bo na Cesti dveh cesarjev Monetic gradil 700 stanovanj, isti investitorji so kupili tovarno Rašica v Gameljnah, kjer bo tudi 300 stanovanj. Corwin bo ob Gospodarskem razstavišču, na Šmartinski cesti in na Massarykovi gradil 2000 stanovanj. Zaradi gradenj na vseh teh lokacijah bodo cene padle na 2500 evrov brez davka po kvadratu, kajti ponudba bo tako velika, da bo presegla povpraševanje.

Se strinjate z oceno, da je največ stanovanj, ki jih trenutno v mestu gradijo zasebni investitorji, nadstandardnih oziroma prestižnih, predvsem pa za povprečnega državljana, nedosegljivih? Kje so v novih naseljih novi vrtci, pa šole, pa nove zdravstvene ambulante? Tako so se namreč včasih gradila spalna naselja…

Kot sem že povedal, več zgrajenih stanovanj, pomeni nižjo ceno. S pripravo in sprejemom prostorskih načrtov ustvarjamo pogoje za gradnjo dodatnih stanovanj, s čimer bo cena stanovanj na trgu padla. Poleg 2.000 stanovanj, ki so že v izgradnji, že sprejeti občinski podrobni prostorski načrti omogočajo gradnjo dodatnih 5.000 stanovanj. Tam, kjer bo potrebno, bomo dogradili šole, vrtce in ostalo infrastrukturo. Poleg tega bo Javni stanovanjski sklad MOL zagotovil še okoli 2.000 dodatnih mestnih stanovanj na kar 11 lokacijah: Povšetova; Rakova jelša I, II, III; Jesihov štradon; Litijska-Pesarska; Zelena jama; Resljeva; Zvezna ulica; Cesta dveh cesarjev; Massarykova-Šmartinska. V JSS MOL že sedaj oddajamo 4.433 stanovanjskih enot 11.683 upravičencem, od leta 2006 smo stanovanjski fond povečali za kar 45%. Prav tako v Stanežičah načrtujemo gradnjo novega mestnega predela s 3.000 mestnimi stanovanji ter vso pripadajočo komunalno in družbeno infrastrukturo, potem, ko bo končan povezovalni kanal C0 in bo ukinjenih 6.400 greznic, od tega 4.500 v Ljubljani.

Nikjer nisem zasledila, da bi obljubili gradnjo novih študentskih domov v Ljubljani. Sicer vem, da je to v pristojnosti države, pa vendar je mesto tisto, ki mora dati zeleno luč s sprejetjem OPPN. Torej, kje in kdaj naj bi se gradila nova študentska naselja?

Tako je, gradnja študentskih domov je v pristojnosti države, mesto pa je s sprejemom OPN-ja to omogočilo, kajti vse državne in zasebne investicije, ki prispevajo k višji kakovosti življenja, podpiramo in spodbujamo. Načrtovan je kampus na Vojkovi za 3.000 študentov, mesto je naredilo vse za uresničitev. Če bi država študentski kampus že zgradila, bi to vplivalo na znižanje najemnin v zasebnih stanovanjih za ostale najemnike.

Ali ste opazili, da se je v času vašega županovanja v Ljubljani spremenila mikroklima? Je kdo od vaše ekipe na magistratu že izračunal  koliko zelenih površin in dreves je prestolnica izgubila? Ste še ponosni na naziv Zelena prestolnica Evrope?

Prestolnica ni izgubila nobene zelene površine, ampak ravno nasprotno, od leta 2006 smo vzpostavili več kot 100 ha novih javnih zelenih površin in zasadili 40.000 dreves. Drevesa sadimo tudi ob vseh prenovah cest, kjer je to možno: Tržaška cesta, Dunajska, Letališka, Gosposvetska, Cesta dveh cesarjev, nazadnje Čufarjeva ulica in Črnovaška cesta, če omenim le nekatere. Verjamem, da se spomnite, kako smo pred leti na nekoč degradirani površini ob Plečnikovih Žalah, kjer so domovali nelegalni vrtički, uredili nov Šmartinski park z otroškim igriščem in zasadili sadna drevesa, prav tako smo na Fužinah vzpostavili nov družinski park Muste z otroškim igriščem in celostno uredili desni breg Ljubljanice, nekoč degradirano območje Črnuškega bajerja pa je danes prav tako nova zelena urejena površina. In še bi lahko našteval. Zgradili bomo nov park v BTC-ju. Obenem v sodelovanju z meščankami in meščani od leta 2019 vsako leto izberemo Drevo leta, smo tudi nosilci mednarodnega naslova Mesto dreves. Da, še vedno smo ponosna zelena prestolnica Evrope. Še več, lani smo se uvrstili na sam vrh lestvice najboljših zelenih prestolnic od vseh dosedanjih. Kar je priznanje, da so naša prizadevanja za trajnostni razvoj prava.

Je Ljubljana po vašem mnenju še varno mesto? Sprašujem zato, ker sta se v zadnjih dneh sredi belega dne  v središču mesta zgodila že dva napada: na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8.marec in na poslanca SDS Branka Grimsa ...

Vsako nasilje ostro obsojam in v obeh primerih sem to tudi javno povedal. Ljubljana je strpno in solidarno mesto, v katerem različni živimo skupaj v sožitju. In tega ne smemo pozabiti. V Ljubljani ni in ne sme biti mesta za sovraštvo. Le s strpnostjo in z dialogom se lahko postavimo po robu posameznim nasilnim dejanjem. Da, Ljubljana je še vedno varno mesto.

Kako si kot meščan in župan predstavljate življenje v Ljubljani čez 20 let?

Želim si, da bi v Ljubljani še naprej negovali tovarištvo, strpnost, solidarnost in spoštovali drugačnost. Da bi se zavedali svoje herojske zgodovine in oblikovali sodobno identiteto. Da bi Ljubljana še naprej korakala po poti trajnostnega razvoja, s čimer bo ostala ohranjena za generacije, ki prihajajo. Zame je in bo vedno najlepše mesto na svetu.

Kaj bo, če se bo v Ljubljani zgodil drugi krog in boste te županske volitve izgubili? Se boste potegovali za župana Beograda?  Hipotetično bi se lahko, saj ste rojeni v srbski vasci Saraorci pri Smederevu.

(smeh) Samo hipotetično. Šalo na stran. Verjamem, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani tudi tokrat namenili svoj glas meni in Listi Zorana Jankovića in da bomo zmagali v prvem krogu. Lista z večino v mestnem svetu je zagotovilo, da se bo Ljubljana razvijala še naprej. Brez nje, marsikateri projekt danes ne bi bil izveden. Lista je tista, ki sprejema odločitve in s tem tudi odgovornost. Ljubljančanke in Ljubljančane vabim, da se volitev udeležijo v čim večjem številu.

--

Avtorica: Manja Pušnik
Fotograf: Črt Piksi

 

 

Nazaj

© 2022 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.

Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaše izkušnje. S klikom na "prilagodi nastavitve" lahko upravljate z nastavitvami piškotkov. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.