Z aktualnim ljubljanskim županom, ki se tudi tokrat poteguje za nov mandat, Zoranom Jankovićem, smo med drugim govorili o prepovedi vožnje z motorji v središču mesta, ogrevalni sezoni, pa tudi o tem, kdaj se bomo lahko kopali v Ljubljanici.
Slovenija se zadnje tedne intenzivno pripravlja na supervolilno jesen. Novega predsednika države bomo volivci izbirali že ta teden, mesec kasneje so na vrsti lokalne volitve, na katerih bomo izbirali župane in člane občinskih svetov.
Aktualni župan Zoran Janković je vodenje ljubljanske mestne občine prevzel leta 2006. Med kandidati za župana za zdaj prave konkurence nima, a pravi, da je treba vse kandidate jemati resno. Letos kandidira pod geslom: »Kandidiram, ker ljubim Ljubljano.«
Zaupal nam je, da je ostalo nekaj projektov, ki mu ‘ležijo na duši’, ponovno zagotovil, da bo Ljubljana pozimi na toplem, in pojasnil, kaj se dogaja z regulacijo oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb, izpustil pa ni niti podrobnosti o tem, kako je videti njegov običajen dan.
V 16 letih ste izvedli več kot 2400 projektov, v teku jih je 127. Katerega med njimi bi izpostavili?
»Težko izpostavim kateri koli projekt, ker so vsi pomembni. Vsak od teh projektov je bil potreben za nekoga v Ljubljani ali pa za določen del Ljubljane. Recimo kolopark, ki smo ga pred kratkim naredili v soseski Cesta v Gorice. Investicijsko ima zelo majhno vrednost, a ko gledaš otroke, ki se tam zabavajo in uživajo, vidiš, kakšno veselje prinaša. Za njih je ta projekt zelo pomemben.
Težko bi se opredelil, kateri projekt je najboljši. Za tiste v Črni vasi zagotovo črnovaška cesta. Cesta, ki prej ni imela kanalizacije, pa tam živi 6000 ljudi, niso imeli ne pločnika ne kolesarske steze. Po prenovi bo to območje varno pred poplavami.
Je pa pet projektov, ki mi nekako ležijo na duši in za katere si želim, da se končajo. Tudi zato sem vnovič napovedal kandidaturo na lokalnih volitvah. Želim si, da prihodnje leto začne družba Rastoder zaključevati zasebni trgovski del Stožic. Javni del, večnamenska dvorana in stadion, živi že 12 let, obišče ga milijon obiskovalcev letno, v dvorani smo nazadnje gledali svetovno prvenstvo v odbojki.
Želim si, da bi Joc Pečečnik končno po vseh letih končal Plečnikov stadion. Tretji je projekt Emonike in potniškega centra Ljubljana, pred kratkim smo izbrali izvajalca za premestitev kanala na Vilharjevi cesti, ki je predpogoj za prenovo železniške in avtobusne postaje. Četrti projekt je Center Rog, ki je v izgradnji in bo prihodnje leto končan, peti pa prenova osrednje ljubljanske tržnice in podzemna garaža pod njo.«
Ob višanju cen energentov je bilo o ogrevanju veliko govora že vse poletje. Bo Ljubljana na toplem in kakšna bo cena plina?
»Julija smo imeli v Ljubljani na zalogi premoga za približno mesec in pol. Na osnovi dolgoročne pogodbe, ki je bila podpisana, še preden sem postal župan, 17, 18 let nazaj, in smo jo nato obnovili, smo že septembra dobili prvo pošiljko premoga, 145.000 ton. Še ena tolikšna pošiljka pride januarja. S tema dvema pošiljkama bodo naše meščanke in meščani na toplem. Govorimo o toplovodu, na katerega je priključenih 48 odstotkov oziroma 61.000 stanovanj. Nedvomno bo toplo, tudi če bo zima polarna in bo trajala osem mesecev.
Okoli novega leta bomo zagnali plinsko-parno turbino, ki ima zgrajen že dimnik. Sledi 40 poskusnih dni, ko se plin spušča v zrak in ne še v sistem. Z novo plinsko parno enoto bomo ukinili 70 odstotkov premoga, ki bolj onesnažuje od plina, ki ga bo nadomestil.
Kakšna pa bo letos cena plina, ne vem. Če dobro razumem predsednika vlade, bo zamejil ceno za gospodinjstva, šole, vrtce, zdravstvene ustanove ter športne in kulturne dvorane. Verjamem, da ima dr. Robert Golob v Evropski uniji med vsemi predsedniki in predsednicami vlad o tem največ znanja. Tako da predvidevam, da bomo v Sloveniji za plin plačali primerno nizko ceno.
Moje zagotvilo pa je, da glede ogrevanja Energetika Ljubljana ne bo ustvarjala dobička, ampak bo samo pokrivala nastale stroške. To sem povedal tudi predsedniku vlade.«
Dejali ste, da če bo v naslednjih petih letih zgrajena sežigalnica odpadkov, bomo v 70 odstotkih pri ogrevanju samozadostni. V zadnjih mesecih ste izpostavili veliko pozitivnih stvari, ki jih po vašem mnenju prinaša. Kaj pa vidite kot slabost?
»V Ljubljano smo ob predstavitvi projekta povabili dunajskega župana in mojega prijatelja Michaela Ludwiga s sodelavci, da z nami delijo svoje izkušnje. Na Dunaju imajo tri sežigalnice, ena od njih je v središču mesta, deluje že 17 let.
Postavljena je ob bolnišnici, kjer izpuste merijo vsak dan. Evropska unija določa mejne vrednosti, ki jih izpusti ne smejo preseči. Predlagal sem, naj Slovenija te kriterije sprejme, dodal pa, da bom sam mestnemu svetu predlagal, naj sprejme samo spodnjo mejo, torej da bo dovoljena meja izpustov še nižja od najnižje možne.
Trdim, da bo sežigalnica odpadkov za zdravje ljudi in okolje boljša, kot je ogrevanje na premog, ki bi ga ob prehodu na ogrevanje s sežiganjem odpadkov, ki jih ustvarimo, povsem ukinili. Zato ne razumem tistih, ki sedaj nasprotujejo sežigalnici, medtem ko vsa ta leta, ko se grejemo na premog, niso problematizirali izpustov premoga.
Sežigalnica bo izpolnjevala tri pomembne kriterije, in sicer: zagotavljanje zdravja ljudi, čistega okolja (dimnik bo namreč postavljen višje od točke, do katere seže temperaturna inverzija) in sami bomo lahko določali ceno toplote, ki bo prijazna do uporabnikov. Namen naše energetike ni ustvarjanje dobička, ampak ponuditi najboljšo kakovost za najnižjo ceno.
Slabosti sežigalnice ne vidim. Druge bolj učinkovite rešitve ni, s sežigalnico pa bomo dosegli velike učinke. Če pogledamo recimo z okoljskega vidika: dejstvo je, da v Ljubljani uporabljamo najbolj kakovosten premog, ki je najmanj obremenjujoč za okolje. A tudi ta premog mora pripeljati ladja, ki glede izpustov ni ravno neoporečna, naše smeti pa trenutno po Evropi razvažajo tovornjaki, ki prav tako ustvarjajo izpuste.
Sežiganje odpadkov ni sporno, predvsem če uporabljaš najboljšo tehnologijo in uvedeš stalni nadzor. Hkrati pa gre za krožno gospodarstvo. Za svoje smeti naj vsak poskrbi sam.«
Nekateri Ljubljančani imajo občutek, da se Ljubljana spreminja v 'mesto za turiste' in da avtentičnost, predvsem iz središča mesta, izginja. Kako to komentirate?
»Ljubljana je v prvi vrsti mesto za naše prebivalke in prebivalce, šele na to za turiste. Mesto, ki ni prijazno do svojih občanov, tudi do turistov ne more biti. Moramo se vprašati, kaj pravzaprav je avtentičnost mesta. Lahko se vrnemo sto let nazaj in ugotovimo, da danes po ljubljanskih ulicah kočije ne vozijo več.
Je bilo prej bolje, ko so avtomobili še vozili po strogem središču mesta? Ob sobotah popoldne je bilo včasih vse zaprto, niti rožice nisi mogel kupiti. Danes pa Ljubljana živi.
Sodeč po anketah, Ljubljančani podpirajo turizem, Ljubljana je prejela tudi številne mednarodne nagrade in priznanja. Letos smo proglašeni za najboljšo evropsko destinacijo, lani pa za najboljšo zeleno prestolnico od vseh dosedanjih. Ne vem, kako si nekateri predstavljajo – po eni strani želijo imeti popolni mir, hkrati pa želijo, da je mesto živo. To ne gre. Konec koncev je turizem panoga, ki omogoča tudi polnjenje državnega proračuna in je najmanj problematična. Bi raje videli, da bi imeli sredi Ljubljane železarno? Ljubljano vidim kot središče bančništva, zavarovalništva, turizma.
Pravijo, da se Ljubljana spreminja. Res je, na bolje. Če pa se meščani odločijo, da bodo svoja stanovanja oddajali v turistične namene, je to njihova svobodna odločitev. Mesto tukaj ničesar ne more narediti.«
Bo Ljubljana regulirala oddajanje stanovanj prek platforme Airbnb?
»Regulacijo lahko določajo samo na ravni Evrope. Celo država tega ne more regulirati. To so najprej očitali Barceloni. Si kdo predstavlja Barcelono brez turistov?
Občina ima v središču mesta v lasti premalo objektov, da bi lahko diktirala pogoje. V lasti ima mestno hišo in nekaj pritličij po mestu. Slednjih absolutno ne prodajamo, saj je to edini način, da usmerjamo, kaj bodo ponujala.
Ko sem prvič postal župan Ljubljane, je bil povprečno število dni, ki jih je turist preživel v prestolnici, 1,2 dneva. Zdaj smo že blizu treh dni. Želim si, da bi turisti ostali štiri dni in da bi prišlo milijon turistov letno. To je številka, ki jo trenutno dosegamo. Če pa bodo pri nas ostali štiri dni, bi si lahko ogledali vso regijo. «
Najemnine za stanovanja so v Ljubljani še vedno višje kot recimo na Dunaju. 60 odstotkov Dunajčanov živi v občinskih in subvencioniranih stanovanjih. Morda tudi vi razmišljate v tej smeri?
»Dunaj je svetel primer. Ampak tam mesto dobi skoraj 90 odstotkov državnih sredstev. Mestna občina Ljubljana ima zemljišče na območju Rakove Jelše pripravljeno za zadrugo. Še vedno pa potrebujejo denar za izgradnjo teh stanovanj. Sicer pa ves čas gradimo mestna stanovanja za najranljivejše. Če se vrnemo na dunajski primer – brez pomoči države ne gre.
Menim, da cena stanovanj, glede na vse podražitve, ne sme presegati 3000 evrov na kvadratni meter brez davka na dodano vrednost. In edina rešitev za to je, da je na trgu več stanovanj.
Če želi država zgraditi 10.000 stanovanj, jih mora biti od tega vsaj 4000 v Ljubljani, če želijo rešiti problem. Trenutno se v Ljubljani gradi 2000 stanovanj in to vpliva na nižjo ceno.«
Kdaj se bomo lahko kopali v Ljubljanici?
»V Ljubljanici se lahko kopamo že zdaj. Že letos je bila tri četrtine leta primerna za kopanje. Čez dve leti bo zgrajena kanalizacija na območju Rakove Jelše in občine Log - Dragomer. Takrat izpustov iz greznic v Ljubljanico ne bo več.
V ljubljanski regiji smo se namreč odločili, da se kanalizacija v občini Log - Dragomer financira iz evropskih sredstev v višini devetih milijonov evrov. Sicer bi jim glede na število prebivalcev pripadalo samo okoli 500.000 evrov teh sredstev. V letih 2023 in 2024 bo s kanalizacijo pokrita tudi Rakova Jelša. Ko bo kanalizacija še na teh območjih urejena, bo Ljubljanica čista.
Z državo, Elektro Ljubljana in Energetiko Ljubljana smo podpisali dogovor, povezan s prenovo Ljubljanice. Urejale se bodo brežine, ki bodo čiste, brez kanalizacije, vključno s Gruberjevim prekopom. Ko bo vse to urejeno, bodo po Ljubljanici dolvodno do sotočja vozile samo še lesene ladjice na solarni pogon in se potem po Gruberjevem prekopu vračale nazaj. «
V zadnjem letu ste uredili številne kolesarske poti, a so nekatere še vedno dotrajane ali pa je del kolesarske poti urejen, na določenem območju pa se konča. Ali imate dolgoročen plan, v okviru katerega načrtujete tudi prenovo vseh teh odsekov?
»Ves čas skrbimo za kolesarske steze in trenutno jih je urejenih 300 kilometrov. Gre namreč za projekt, ki se nikoli ne konča. Ko zaključimo eno območje, nadaljujemo z drugim. Enako je z urejanjem cest, ki ji je potrebno zaradi obrabe znova popravljati. Ko ljudje vidijo recimo obnovljeno Dunajsko cesto, ki je do rondoja zelo široka, pričakujejo, da bo takšna tudi naprej. A ne more biti, ker za to enostavno ni dovolj prostora.
Kolesarske steze se vedno ureja iz smeri centra mesta proti obvoznici in čeznjo. Pri vsakem projektu prenove cestišča mora biti v načrtu kolesarska steza, pločnik in drevored. Tam, kjer to ni mogoče, je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro, kolesarske steze pa so narisane na vozišču.
Dejstvo je, da ima v peš coni pešec absolutno prednost. Kolesar mora voziti s hitrostjo hoje pešca in ne sme zvoniti. Namen je, da se v središču mesta sproščeno gibljejo tudi starejši ljudje in otroci, da se počutijo varno, kot da je to njihova dnevna soba. In kolesar se mora temu prilagoditi.«
Dogodkov v Ljubljani je vsak dan veliko, prav tako aktivnosti, ki jih na dnevni ravni izvajate kot župan – kako pa je videti običajen dan ljubljanskega župana?
»Vsak dan je lep. Zbujam se ob 5.30, doma zajtrkujem in preberem časopis. Ob 8.00 pridem v pisarno, pred tem na poti običajno obiščem še kakšno gradbišče. Danes sem imel kar nekaj sestankov, v treh različnih sobah, tu, v mestni hiši.
Kasneje na obisk pride še predstavnik britanskega parlamenta, nato pa me čaka še pisarniško delo. Ko bom šel iz pisarne, bo moja miza urejena, vsa pošta pregledana, dokumenti podpisani. Zaključil bom približno ob 18.00.
Soboto pa bom začel s sprehodom na Golovec, potem sem matičar na eni poroki izven Ljubljane, nato imam v mestni hiši dva sestanka in potem še eno poroko. Poročil sem že 600 parov in samo štiri odstotke od teh je ločenih! Kar pomeni, da sem uspešen. Pri porokah tudi resnično uživam. Potem bom sprejel župane Bavarske. Zvečer pa me čaka uživanje ob športu, moram se samo še odločiti, katero tekmo si bom ogledal.« (op. a. intervju je opravljen 30. septembra)
Bo Ljubljana na toplem in kakšna bo cena plina?
Glede prilagajanja hitrosti vožnje pešcem je bilo poleti kar nekaj pritožb, povezanih z dostavljalci hrane. Od sredine avgusta so opremljeni z identifikacijskimi številkami. Je ukrep dosegel svoj namen?
»Menim, da je, kajti pritožb je manj. Če se sprehodim skozi mesto, vidim, da se je promet umiril. Na to je vplivalo tudi to, da so hitrost Boltovih skirojev, takoj ob vstopu v peš cono, omejili na največ pet kilometrov na uro.
Še vedno pa morajo biti uporabniki sami pozorni na to, da ne vozijo hitreje od hoje pešcev. Tudi Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki kolesarita na tekmah, kjer dosegajo hitrosti 50 kilometrov na uro, bosta, ko prideta v peš cono, vozila s hitrostjo pešca (smeh).
Velja tudi, da v peš coni ne sme biti motorjev. Sprva bomo kršitelje samo opozarjali, nato pa kaznovali.«
Torej motorji po središču mesta sploh ne bodo več vozili?
»Ne. Prejeli smo tolmačenje zakona od ministrstva za infrastrukturo, da je vožnja prepovedana tudi za motorje, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro.«
Verjetno ste zadovoljni, da je nogometna Olimpija na prvem mestu prve lige. Ali ste zadovoljni z načinom vodenja kluba?
»Tam, kjer ne morem odločati, se ne vtikam. Kritizirati je vedno najlažje. Zame je šport uživanje. Bil sem na tekmi v Mariboru, v zeleni majici. Po zmagi sem čestital Olimpiji, pa tudi Mariboru. Rekel sem jim: 'Fantje, vam ni treba razlagati, kam jaz sodim. Ampak glavo gor. Če želimo imeti dober nogomet, potrebujemo dober Maribor.' In so se mi zahvalili.
Lahko se z nekom prepiraš 90 minut, ampak potem moramo biti spet prijatelji. Zadovoljen sem s odbojkarskimi tekmami v Stožicah, prepričan sem, da jih bo spet polnila Cedevita Olimpija, čakam, da Krimovke začnejo zmagovati.«
--
Avtorica: Zala Štritof
Foto: Branka Keser
