Pojasnila na trditve o izkazanih korupcijskih tveganjih


1. TRDITEV KPK

(30. točka trditev KPK) Zavezanec je v nadzorovanem obdobju med 17. 11. 2006 in 24. 5. 2012 pridobil uradno izkazane dohodke v skupni vrednosti 2.990.886,84 €, med drugim: 173.280,44 € iz naslova plač za opravljanje javne funkcije, iz naslova plačila sejnin 2210,24 € ter vrnitev preplačane dohodnine v znesku 1778,05 €. Kot izhaja iz finančne analize odhodkov in prihodkov zavezanca, tekoča poraba zavezanca bistveno presega višino njegove plače oziroma dohodkov, ki jih prejema kot župan MOL. Npr. v letu 2009 je zavezanec prejel cca. 32.000 € neto plače, v istem letu pa je (glede na odlive iz TRR) porabil cca. 370.000 €, kar pomeni, da je za financiranje svojih življenjskih stroškov porabil 11-krat več, kot je znašala njegova funkcionarska plača. To samo po sebi ni sporno, če ni obremenjeno s korupcijskimi tveganji in ima funkcionar neodvisen in transparenten dodaten vir premoženja. V tem primeru po ugotovitvah komisije ni tako. In to ne samo zaradi neporočanja teh sprememb komisiji. Glavni vir premoženja in prihodkov zavezanca predstavlja prav vračanje dolga zavezancu na podlagi posojilne pogodbe med družinskim podjetjem Electa in zavezancem.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Ekonomsko napačna in s tem namerno zavajajoča je trditev, da je moj glavni vir premoženja in prihodkov vračanje dolga. To je le oblika mojega premoženja in ne vir. Vir mojega premoženja je bila vrednost Electe, ki sem mu s prodajo na kredit spremenil le obliko. Svoje premoženje sem ustvaril pred kandidaturo za župana in ga nikoli nisem skrival. Prav tako se ga nikoli nisem sramoval, saj je bilo ustvarjeno z trdim delom in velikimi uspehi. Zato so obtožbe, da porabim več kot zaslužim, popolnoma nesmiselne in njihov namen je le javno blatenje mene osebno. Kaj je tu netransparentega in obremenjenega s koruptivnimi tveganji? Vračilo kredita prav gotovo ne.

Res ne vem, zakaj KPK ne sprejme dejstva, da dano posojilo ni dodaten vir premoženja. Ono JE moje premoženje, ki sem ga prijavil, kar ne zanika niti KPK. Prav to posojilo mojima sinovoma v protivrednosti lastniškega deleža Electe je osnova za neresnične trditve KPK. Ta vir mojega premoženja, če uporabim izraze KPK, je povsem neodvisen in transparenten in ni obremenjen s korupcijskimi tveganji. Zapisan je v pogodbi in notarsko preverjen. Nihče do zdaj ni ugotovil nobenih tovrstnih dejanj; gre za žalostno natolcevanje. DURS, ki  je pred kratkim, po poročilu KPK, pregledoval poslovanje Electe,  ni našel nič nezakonitega pri vračilu kredita. Potrdil je, da mi je Electa vrnila 8 mio. €.

2. TRDITEV KPK 

Glavni vir premoženja in prihodkov zavezanca predstavlja prav vračanje dolga zavezancu na podlagi posojilne pogodbe med družinskim podjetjem Electa in zavezancem pri čemer podjetja v vplivnem krogu Electe znaten del poslov opravljajo v povezavi z nepremičninami na območju Mestne občine Ljubljana. 

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Obtožba, da »podjetja v vplivnem krogu Electe znaten del poslov opravijo v povezavi z nepremičninami na območju MOL«, pa je skoraj da smešna, saj se v Sloveniji večina lastnikov podjetij, ki se ukvarja z nepremičninami, pozna med seboj. Kaj je mišljeno s vplivnim krogom Electe, tudi ni pojasnjeno, prav tako ni navedeno, kako je KPK prišla do ocene o znatnem delu poslov s MOL. A bistvena bi bila vsaj ena ugotovitev, da v poslovaju Electe na področju MOL nekaj ni v redu, npr. ni zakonito. Tako gre spet za namigovanje brez navedbe konkretnega primera.  

3. TRDITEV KPK 

Poleg trditve KPK pod točko 2 je dodatno ugotovljeno, da posredni ali neposredni vir poplačil dolga zavezanca v določenem delu predstavlja tudi podjetje, ki veliko posluje z MOL.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Ne glede na to, da gre za izredno površnost v poročilu, saj jaz (zavezanec) nimam dolga. Dolg, ki izhaja iz danega posojila, ima Electa. Recimo, da gre za lapsus in ne za nerazumevanje osnovnih ekonomskih pojmov o kreditnem poslovanju.

KPK ni pojasnila, kaj je mislila z navedbo »dodatno je bilo ugotovljeno« in da je vir poplačil tudi »podjetje ki veliko posluje z MOL«. Zakaj tak zapis brez konkretnih podatkov, da bi ugotovitve sploh lahko pojasnil? Iz kasnejših točk poročila, predvsem 32, lahko ugotovim, da gre za podjetje Grep.

Poslovanje Grepa z MOL je povsem razumljivo, saj je Grep izvajal največjo investicijo v MOL v tistem obdobju, izgradnjo Stožic. V tem času je MOL plačala Grepu 114 mio. € brez DDV, nakazil je bilo nekaj deset! (Glej tabelo s prometom na mojem TR, str. 7.) Dve nakazili v skupnem znesku 1 mio. € v letu 2011 sta časovno blizu transakciji med družbo Grep (zasebnim partnerjem v projektu Stožice) in družbo Baza Dante, kjer je prva družba posodila denar drugi družbi, slednja pa nato posojilo 24.1.2012 v celoti vrnila skupaj s pripadajočimi obrestmi v višini 41.700,24 €.

Od Grepa tako nisem prejel nobenega poplačila, kot to neresnično navaja KPK. To je razvidno iz izpisov mojega TR, ki je bil KPK na voljo in ga v tem pojasnilu tudi v celoti navajam. 

4. TRDITEV KPK

(31. točka trditev KPK) Po nespornih ugotovitvah komisije je zavezanec v nadzorovanem obdobju največji del komisiji neprijavljenih sredstev prejel od pravnih oseb (Electa, d.o.o.1, Electa naložbe, d.o.o.2 in KLM, d.d.3), ki so lastniško in osebno povezane z družino zavezanca, in sicer v skupni vrednosti 2,4 mio. €. Od tega 1,5 mio. € od podjetja Electa, d.o.o., 580.000 € od Electe naložb, d.o.o. in 280.000 € od KLM, d.d. (oziroma danes d.o.o.). Večino omenjenih sredstev je zavezanec torej prejel neposredno ali posredno od podjetja Electa, d.o.o. v družinski lasti, s katerim je še pred nastopom funkcije sklenil posojilno pogodbo (terjatev do ELECTE HOLDINGA v višini 1.884.300.00,00 SIT; terjatev do ELECTE INŽENIRINGA v višini 1.526.323.873,00 SIT).

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Navedbe KPK so povsem točne in dokazujejo, da ne gre za korupcijo, saj je izvor premoženja znan. Kot je navedeno, je šlo je za vračilo posojila. Electa mi je vračala posojilo na osnovi navedene posojilne pogodbe, nekajkrat tudi prek KLM na snovi asignacijskih[1][2] pogodb, a še vedno kot dolg Electe.

Zakaj teh sredstev nisem prijavil KPK, sem že pojasnil. Ni šlo za spremembo premoženja, temveč za spremembo oblike premoženja. Pomembno je tudi, kar ugotavlja KPK sama, da je bila posojilna pogodba sklenjena pred prevzemom funkcije župana in da je bila KPK z njo seznanjena. Težava je v tem, da KPK v več točkah izhaja iz napačne trditve, da se s povračilom dolga povečuje moje realno premoženje kot posojilodajalca. To seveda ne vzdrži resne ekonomske presoje. Torej je v skrajnem primeru šlo za neporočanje spremembe oblike premoženja.

Opustitev poročanja nikakor ni mogoče enačiti s korupcijo. Da bi to bila korupcija, je treba ugotoviti, od koga sem prejel korist in kakšno.

5. TRDITEV KPK

(32. točka trditev KPK) Komisija je med nadzornim postopkom ugotovila ponavljajoč vzorec, po katerem je zavezanec v letih 2010 in 2011 večkrat dosegel oz. se približal odobrenemu limitu negativnega stanja na osebnem TRR in je bil torej pred tem, da njegov osebni TRR postane nelikviden. V takšnih primerih je zavezanec vedno prejel večje nakazilo od družbe Electa, d.o.o. ali KLM, d.o.o.

Komisija je pri tem v dveh spodaj podrobneje predstavljenih primerih ugotovila tesno časovno povezanost med doseganjem limita na TRR zavezanca, odhodki podjetja Grep, d.o.o., ki posluje z MOL, in prihodki na osebni TRR zavezanca. Z vidika ocenjevanja korupcijskih tveganj, integritete javne funkcije in institucije ter tveganja za nasprotje interesov je pri tem pomemben podatek, da je MOL od leta 2010 do leta 2012 s podjetjem Grep, d.o.o. poslovala v skupni vrednosti 16.181.792,89 €.

  • Electa, d.o.o.: družbenika: Electa Holding, d.o.o. in Electa, d.o.o.; zastopnik: Damjan Janković;

  • Electa Naložbe, d.o.o.: družbenik: Electa Holding, d.o.o.; zastopnik: Damjan Janković;

  • KLM Naložbe, d.d.: družbeniki: Zoran Janković (župan MOL), Aleš Čerin (podžupan MOL), Jadranka Dakić (občinska svetnica MOL), Marjan Sedej; zastopnik: Damjan Janković.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Na KPK sem pojasnil, da sem dolžnika opozoril na vračilo dolga, ko sem denar potreboval. Če v zvezi s kreditom in njegovim vračilom ni nič spornega (po navedbah KPK tudi ni), v čem je smisel ugotovljenega vzorca? Kaj je v tem koruptivnega? 

Poslovanje Grepa z MOL je povsem razumljivo, saj je Grep izvajal največjo investicijo v MOL v tistem obdobju, izgradnjo Stožic. V tem času je MOL plačala Grepu 114 mio. € brez DDV in ne le 16 mio. Dve nakazili v skupnem znesku 1 mio. € v letu 2011 sta časovno blizu transakciji med družbo Grep (zasebnim partnerjem v projektu Stožice) in družbo Baza Dante, kjer je prva družba posodila denar drugi družbi, slednja pa nato posojilo 24.1.2012 v celoti vrnila skupaj s pripadajočimi obrestmi v višini 41.700,24 €.

Naj ponovim! Utemeljevanje KPK, da je začetek verižnih transakcij v podjetju, ki posluje z MOL, izrazito tendenciozen in brez konkretne navedbe, kaj je bilo v poslovanju tega podjetja z MOL narobe. Ali je npr. podjetje dobilo plačilo brez opravljenega dela, dobilo preplačilo dela, ali je bilo delo nepotrebno oziroma kaj podobnega, kar bi MOL povzročilo škodo? Tega ni in tudi nihče tega ni, kljub številnim pregledom, ugotovil.

Naj nazorno pojasnim, česar KPK ne naredi, zakaj ne gre za korupcijo. Iz obrazložitve Poročila KPK je razvidno, da je neresnično trditev o verižnih transakcijah, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z MOL, KPK naslonila na poslovanje MOL s podjetjem Grep, ki po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu gradi športna objekta v Stožicah. Pri tem zamolčijo, da je bil z nakazilom denarja po računih Grepa denar MOL pretvorjen v del nepremičnin (dvorane oz. stadiona Stožice oz. sestavnih delov teh objektov). To pomeni, da je v finančnem smislu denar MOL na računu prešel v materialno obliko, bilančno iz konta 1100 na 0230 konto investicij v teku. Grep torej MOL-ovega denarja NIMA, saj ga je porabil za izgradnjo, skladno s cenami iz pogodbe. Torej Grep ni mogel s posojilno pogodbo posojati MOL-ovega denarja, saj bi v tem primeru bilo nekaj z računom oz. obračunom narobe, npr. da je bil račun preplačan ali da storitve niso bile opravljene v tem obsegu, zahtevane kakovosti ipd., kar bi edino lahko privedlo do prelivanja denarja iz MOL-a na Grep. Od tu dalje so vse trditve KPK neresnične oz. zavajajoče, saj ves čas navajajo, da je Grep posojal MOL-ov denar. Grep in Electa sta privatni podjetji.

Od tu dalje so vse trditve KPK neresnične oz. zavajajoče, saj ves čas navajajo, da je Grep posodil MOL-ov denar. Ni res, Grep je posodil SVOJ denar, ki ga je trenutno imel na svojem računu. Pred plačilom MOL je na računu že imel 670.000 €. Če ga ne bi posodil Bazi Dante, bi ga, kot dober gospodar,  posodil drugemu podjetju ali ga vezal na banki. Kaj je Baza Dante kot zasebna družba v času koriščenja posojila in do vrnitve delala s tem denarjem, je stvar njenega poslovanja in odgovornosti. Z nobenim od teh dveh posojil tudi sicer nisem bil seznanjen in sem zanju izvedel šele iz medijev.

KPK mi tudi očita, da je del teh sredstev »končal« na mojem osebnem računu, kar je nesmisel, da ne rečem kaj drugega. Kot rečeno, je Baza Dante sredstva v celoti, skupaj s pripadajočimi obrestmi, vrnila. Kako je lahko del sredstev končal na mojem osebnem računu, če je bilo posojilo vrnjeno v pogodbenem roku z dogovorjenimi obrestmi? 


[1][2] Gospodarski pomen asignacije je v dolžnikovi (t. j. nakazovalčevi) možnosti, da upniku (t. j. prejemniku nakazila) izpolni svojo obveznost po 3. osebi (t. j. nakazancu), (torej Electa fizični osebi Z.J. po KLM op. ZJ). Podobno kakor pri pobotu je tudi asignacija v funkciji racionalizacije poslovanja, saj je njen končni učinek enak, kot če bi ena stranka (prejemnik nakazila) pridobila terjatev, druga stranka (nakazanec) pa prevzela dolg. S tem se stranke izognejo večkratnemu plačilu in s tem povezanim stroškom; hkrati se poplačata dva dolga.

(Pravni portal GZS, http://pravniportal.gzs.si/slo/ucinkovita_izterjava/nasveti/49353).

6. TRDITEV KPK

(33. točka trditev KPK) Zavezanec je na razgovoru senatu komisije na vprašanje, na kakšen način pride do posameznih izplačil na njegov TRR, odgovoril: »Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu. Približno tako izgleda.« Potem je na izrecno vprašanje komisije dodal, da ga ne zanima, odkod sinu denar.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Zaradi številnih obveznosti kot župan enostavno nimam dovolj časa za spremljanje poslovanja Electe, pa tudi sicer sem se odločil, da se s poslovanjem podjetja Electa ne bom ukvarjal in sem ga zato leta 2004 prodal in predal sinovoma. V tem smislu me ne zanima, od kod sinu denar, v vsakem primeru pa od sinov zahtevam in pričakujem, da bo njuno poslovanje skladno z zakonom.

Electa mi denar dolguje in res je, ko denar potrebujem, pokličem direktorja Electe (sina) in ga spomnim na vračilo. Tu ne vidim nič spornega ali smešnega, kot se zdi KPK.  

7. TRDITEV KPK

(34. točka trditev KPK) Takšnim dejanjem oz. situacijam so se javni funkcionarji in uradne osebe dolžni ne le izogibati, ampak jih morajo v skladu s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo preprečevati ter odpravljati, tako kot izhaja iz 3. točke 4. člena ZIntPK, ki v skladu z namenom zakonodajalca določa, kaj pri krepitvi pravne države in transparentnosti ter preprečevanju korupcije in nasprotja interesov pomeni in kaj zahteva načelo integritete. Nenazadnje, zavezanec je kot poklicni župan in odgovorna oseba občine odgovoren za preprečevanje ter obvladovanje oz. upravljanje tovrstnih tveganj tudi po določbah ZIntPK o načrtu integritete. Zavezanec bi se zato po oceni komisije takšnim ravnanjem bil dolžan izogniti in na ta način preprečiti nastanek upravičenega dvoma javnosti v lastno integriteto kot tudi integriteto javne funkcije župana, ki jo opravlja v MOL. Namen (ratio) zakonskih določb o integriteti in načrtu integritete je namreč tudi v tem, da zavezanci s spoštovanjem zakona in ukrepov nadzora tveganja ter očitke korupcije, nasprotja interesov in drugih nezakonitih ali neetičnih ravnanj pri spremembah njihovega premoženja preprečujejo, odvračajo ter jih tako učinkovito obvladujejo.

V danem primeru zavezanec temu ni sledil, zakonsko dolžnost sporočanja vseh sprememb/povečanja premoženja je opustil, čeprav se je zavedal ali bi se mogel in moral zavedati, da s tem krši zakon in slabi zaupanje v pošteno ter odgovorno opravljanje javne funkcije oziroma nedopustno krepi dvom v zakonito, pošteno in smotrno/gospodarno delovanje in poslovanje občine. Kot izhaja iz nadaljevanja, so v določenem delu viri sprememb/povečanj premoženja zavezanca močno obremenjeni s tveganji nasprotja interesov in s korupcijskimi tveganji.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Celotna trditev v tej točki tendenciozno in z namenom manipulacije izhaja iz trditve, da je Grep posodil MOL-ov denar. Da je to konstrukt, sem dokazal v točki 32, saj je MOL za svoj denar prejela del objektov Stožic. Grep je posodil SVOJ denar, ki ga je trenutno imel na računu.

Ker gre za že navedene trditve v nekoliko drugačni obliki, ponavljam že dana pojasnila v točki 21.

Večkrat sem pojasnil, da sem bil in sem še prepričan, da poročanje v tem primeru ni bilo potrebno, saj ni prišlo do spremembe premoženjskega stanja, temveč le njegove oblike, prav tako je znan vir VSEH mojih finančnih sredstev. Celo KPK v odgovoru na vloženo tožbo odgovarja, da izvor premoženja ni sporen. Tudi sicer so bila med pravniki in zlasti ekonomisti v času poročanja in so še vedno o tem deljena mnenja.

Smiselnost sistematičnih in večkratnih kršitev poročanja zaradi skrivanja premoženjskega stanja bi bila le v  primeru povečanja premoženja, tega pa v mojem primeru nikakor ni bilo. Celo nasprotno, javno objavljeno je, da je družina Janković v poslovanju med leti mojega županovanja, to je od konca leta 2006 do 2013, izgubila skoraj celotno premoženje, katerega vrednost je po ugotovitvah Financ padla na le okoli 3 mio. €. Zakaj torej skrivanje, neporočanje? Le zaradi takratnega prepričanja, da takšno poročanje o zmanjšanju premoženja ni potrebno, saj tveganja korupcije v tem primeru ne more biti.

V primeru, da je to res treba ugotavljati in izpostavljati javno, seveda priznam, da je bila to moja napaka. Torej gre za prekršek in ne sum koruptivnega ravnanja. Za ta prekršek sem KPK že plačal kazen v znesku 400 €. 

8. TRDITEV KPK

Komisija je v posameznih elementih pa je komisija zaznala tudi sume kaznivih dejanj, ki so predmet obravnave v predkazenskem postopku. 

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

KPK ne navaja, v katerih »posameznih elementih pa je zaznala tudi sume kaznivih dejanj« in kje so ta dejanja v Kazenskem zakoniku, v katerem členu (katerih členih), navedena kot kazniva. Ta navedba potrjuje, da gre za obdolžitev, zato ponavljam svoje pojasnilo in svojo zahtevo iz točke 6:

Iz pojasnjenega izhaja, da je posplošena in brez osnove tudi trditev KPK: »... ta sredstva niso samo neprijavljena komisiji, ampak so tudi izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja.«

Korupcija je, po opredelitvi KPK, vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je po KPK bistven »koruptivni namen«. O takšnem namenu govorimo, ko je korist obljubljena ali dana z namenom, da bi vzpodbudila ali nagradila kršitev dolžnega ravnanja oz. ko je korist sprejeta za poplačilo dolžnega ravnanja.[1][3]

Korupcija sicer v Kazenskem zakoniku neposredno ni navedena kot kaznivo dejanje. Na spletni strani KPK[2][4] so navedena koruptivna  ravnanja, ki so obenem po zakoniku tudi kazniva dejanja. Če izločimo »koruptivna kazniva dejanja« (po KPK), ki v poročilu vsebinsko niso navedena (7), ostaneta pri mojem delovanju po utemeljitvah v poročilu KPK tveganji dveh koruptivnih kaznivih dejanj, in sicer:

  • zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen);

  • sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen).

Menim, da gre za obtožbi dveh hudih kaznivih dejanj. Če ni dvoma, da je poročilo KPK vsebinsko obtožba, potem velja ustavno določilo 23. člena Ustave, ki v poglavju o svoboščinah govori o pravici do sodnega varstva: 

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.«

Želim in vztrajam, da se ali opusti ali uvede proti meni sodni postopek, ki lahko edini potrdi ali ovrže hude očitke o sumu korupcije in o tveganjih, ki jih po KPK prinaša moje delovanje. A to traja že dolgih dvanajst (12) mesecev, 27. 9. 2013 bo preteklo leto dni od izvedene preiskave in nič se ne zgodi. Policija ne preda obtožnice tožilstvu oz. je ne zavrže, prav tako se ne vodi, vsaj ne z mojo vednostjo ali sodelovanjem, nobena nova preiskava. DURS je medtem izvedel pregled poslovanja Electe, ki me ne bremeni in ne vsebuje elementov kaznivih dejanj oz. potrjuje, da mi je Electa vračala posojilo in da v zvezi s tem ni nobenih nepravilnosti.

Moj odgovor je, da si tega KPK in tudi tisti, ki jim politično koristi moja izločitev iz politike, ne želijo, zato odlašajo z neodvisnim in nepristranskim sojenjem. Sam verjamem v pravno državo in večkrat sem dejal, da bom pravnomočno odločitev sodišča, če bo do nje prišlo, tudi sprejel. V tem primeru bom nepreklicno odstopil od vsej javnih in političnih funkcij in kazen sprejel.

Zato kot državljan Slovenije, v skladu s 23. členom Ustave RS, zahtevam obravnavo obtožb KPK pred pristojnim sodiščem brez nepotrebnega odlašanja.


[1][3] Spletna stran KPK, podstran Korupcija je ...:  https://www.kpk-rs.si/sl/korupcija-integriteta-in-etika

[2][4] Spletna stran KPK, podstran Represivni ukrepi: https://www.kpk-rs.si/sl/korupcija-integriteta-in-etika/korupcija-je/represivni-ukrepi

9. TRDITEV KPK

(35. točka trditev KPK) Preverjeni podatki in dejstva potrjujejo, da je zavezanec v štirih mesecih leta 2011 kot končni prejemnik prejel več nakazil v skupnem znesku 208.000 € iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja (kolobarjenja) finančnih sredstev med računi gospodarskih subjektov, pri čemer se je denarni tok pričel pri podjetju Grep, d.o.o., ki posluje z Mestno občino Ljubljana.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

KPK ne pojasni, kako je ugotovila, da sem prejel v štirih mesecih skupni znesek 208.000 € iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja (kolobarjenja) finančnih sredstev z začetkom pri Grepu. Tudi ne pojasni, da je šlo za posojilo med dvema zasebnima družbama, ki je bilo vrnjeno z obrestmi. To ni mogel biti denar MOL, saj je MOL za plačana računa prejela del objektov v Stožicah.

9. TRDITEV KPK

Ker so v bili v verigo vpleteni gospodarski subjekti v vplivnem poslovnem krogu podjetja Electa, ki je v lasti družinskih članov zavezanca, so tveganja za korupcijo, nasprotje interesov ter druga nezakonita in neetična ravnanja v danem primeru očitna ter izrazita.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Kaj je mišljeno z vplivnim poslovnim krogom Electe, ni pojasnjeno, prav tako ne navedba, da dejstvo, da je Electa v lasti mojih družinskih članov, povzroča tveganja korupcije. Tudi ta trditev izhaja iz nesprejemanja dejstva, da je šlo za posojilno pogodbo, ki je bila realizirana in da posojena sredstva niso bila MOL-ova, saj je MOL Grepu plačal opravljeno delo.

10. TRDITEV KPK

Komisija ugotavlja, da je v letu 2011 v sistemu Electa zmanjkalo likvidnih sredstev, hkrati pa je (skoraj) nelikviden na svojem osebnem računu postal zavezanec. V tem primeru je likvidna sredstva, ki so delno končala na osebnem TRR zavezanca, zagotovilo podjetje Grep, d.o.o.

POJASNILO ZORANA JANKOVIĆA

Trditev KPK, da je sredstva zagotovilo podjetje Grep, so zavajajoča, saj je šlo za kredit Bazi Dante, ki ga je bilo treba vrniti in je bilo vrnjeno. Ta je s tem plačala obveznosti do Electe. Mnoga podjetja s krediti zagotavljajo likvidna sredstva, tako da to samo po sebi ne more biti sporno. Popolnoma neresnična pa je trditev, da so »likvidna  sredstva« končala na mojem osebnem TRR. Tudi če bi Grep dal kredit meni, bi z vrnitvijo kredita vrnil vsa sredstva, pa še obresti bi plačal, torej ne bi nič od teh sredstev končalo na mojem TRR. V čem je tu koruptivnost, še posebej, ker sem v prejšnjih točkah (zlasti točki 32) dokazal, da Grep ni imel viška sredstev iz naslova poslovanja z MOL, saj je izstavil račune za opravljena dela, za katera je porabil denar MOL. 

Nazaj

© 2021 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane

Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. S klikom na "prilagodite nastavitve" lahko upravljate z njimi. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.