V postopku nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana in predsednika parlamentarne stranke PS, je komisija ugotovila, da je zavezanec v času opravljanja funkcije župana in poslanca v nadzorovanem obdobju med 17. 11. 2006 in 24. 5. 2012 prejel več denarnih nakazil kot poplačilo dolga od različnih pravnih oseb v skupnem znesku najmanj 2,4 mio. €.
Ker se neresnične trditve ponavljajo v nekoliko spremenjenih stavkih, pojasnilo, zaradi doslednosti, ponavljam: "Moji prihodki oz. finančni prilivi v tem obdobju imajo le dva vira: eden je plača župana in drugo so prilivi iz naslova vračanja kredita s strani mojih sinov. Ti odnosi so urejeni s pogodbami, ki so bile in so KPK še dostopne." Ta kredit še vedno ni v celoti vrnjen. Oba vira prilivov sta znana, prijavljena na KPK. Moj finančni odnos je moj osebni TRR in TRR sinov oz. njunih podjetij, ki so mi denar nakazovala. Vse ostale »verižne transakcije«, kot poslovne dogodke tendenciozno poimenuje KPK, so transakcije mojih sinov, in če je tam kaj narobe ali nezakonito, je prav, da se to ugotovi in se za morebitne nezakonitosti uporabijo ustrezne konsekvence. A ne do mene, ampak do storilcev. Tu ne more biti razlike in je tudi ne želim oz. ne podpiram. Čeprav gre v tem primeru za osebne podatke, sem jih pripravljen razkriti, kar tudi navajam v nadaljevanju.
V postopku nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana in predsednika parlamentarne stranke PS, je komisija ugotovila, da je od zneska najmanj 2,4 mio € v štirih mesecih leta 2011 zavezanec kot končni prejemnik na svoj TRR prejel skupno 208.000,00 € iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v vplivnem krogu družine Janković, pri čemer je začetek denarne verige pri podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana, v kateri opravlja zavezanec javno funkcijo poklicnega župana.
Utemeljevanje KPK, da je začetek verižnih transakcij v podjetju, ki posluje z MOL, je izrazito tendenciozen in brez konkretne navedbe, kaj je bilo v poslovanju tega podjetja z MOL narobe. Ali je npr. podjetje dobilo plačilo brez opravljenega dela, dobilo preplačilo dela, ali je bilo delo nepotrebno oziroma kaj podobnega, kar bi MOL povzročilo škodo? Tega ni nihče, kljub številnim pregledom, ugotovil.
Iz obrazložitve Poročila KPK je razvidno, da je neresnična trditev o verižnih transakcijah, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z MOL, KPK naslonila na poslovanje MOL s podjetjem Grep, ki po pogodbi o javno zasebnem partnerstvu gradi športna objekta v Stožicah. Pri tem zamolčijo, da je bil z nakazilom denarja po računih Grepa denar MOL pretvorjen v del nepremičnin (dvorane oz. stadion Stožice oz. sestavnih delov teh objektov). To pomeni, da je v finančnem smislu denar MOL na računu prešel v materialno obliko, bilančno iz konta 1100 na 0230 konto investicij v teku. Grep torej MOL-ovega denarja NIMA, saj ga je porabil za izgradnjo, skladno s cenami iz pogodbe. Torej Grep ni mogel s posojilno pogodbo posojati MOL-ovega denarja, saj bi v tem primeru bilo nekaj z računom oz. obračunom narobe, npr. da je bil račun preplačan ali da storitve niso bile opravljene v tem obsegu, zahtevane kakovosti ipd., kar bi edino lahko privedlo do prelivanja denarja iz MOL-a na Grep. Od tu dalje so vse trditve KPK neresnične oz. zavajajoče, saj ves čas navajajo, da je Grep posojal MOL-ov denar. Grep in Electa sta zasebni podjetji. Pa tudi sicer je finančno nevzdržna trditev KPK, da je del tega denarja pristal na mojem osebnem računu. Kako le, če je bilo posojilo vrnjeno v pogodbenem roku z dogovorjenimi obrestmi. Torej je moral denar prispeti od drugje. In je, od Electe, ki mi vrača posojilo.
V nadaljevanju navajam še vsa nakazila na moj TRR v letu 2011 (razen plače), kjer pa nikjer ni mogoče razbrati, kje je KPK našla znesek 208.000 €.
Iz navedb v tabelah je povsem jasen vir in pot transakcij. V tem času, žal šele po objavi poročila KPK, je DURS končal pregled poslovanja podjetji mojih sinov in ugotovil, da v njihovem vračanju kredita ni bilo nepravilnosti.
Omenjene transakcije so zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi korupcijskimi tveganji, tveganji, povezanimi z nedopustnim lobiranjem, in s tveganji za nasprotje interesov.
Iz pojasnjenega izhaja, da je posplošena in brez osnove tudi ta, nekoliko spremenjena, že navedena trditev KPK: ... »Omenjene transakcije so zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi korupcijskimi tveganji, tveganji, povezanimi z nedopustnim lobiranjem, in s tveganji za nasprotje interesov.«
Pod poglavjem INTEGRITETA, ODGOVORNOST, VLADAVINA PRAVA KPK navajada se je zavezanec kot javni funkcionar zavedal oziroma bi se mogel in moral zavedati, da z opustitvijo dolžnega sporočanja sprememb/povečanja premoženja krši določbe prej veljavnega ZPKor in pozneje ZIntPK, s tem pa se izogibal nadzoru nad premoženjskim stanjem od za to pristojne institucije, v istem času pa je pred javnostjo večkrat poudarjal, da je svoje premoženje skladno z zakonskimi obveznostmi prijavil komisiji; in to ob dejstvu, da je po prvotni (nepopolni) oddaji prijave premoženja komisiji pridobil (in porabil) prek 2,8 mio. € sredstev na bančnih računih, tega pa komisiji nikoli ni sporočil. Tako ravnanje predstavlja neposredno kršitev zakona s področja prijave premoženjskega stanja, hkrati pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z dolžno integriteto javnega funkcionarja, ki ni zgolj abstraktno-etični pojem in stvar morale posameznika, ampak gre za enega temeljnih etičnih standardov v javnem življenju, od leta 2010 pa integriteto izrecno opredeljuje in zahteva tudi ZIntPK.
Ekonomsko je nesporno, da so terjatve del premoženja. Še enkrat poudarjam, da se moje premoženje ni povečalo, vse svoje premoženje, s terjatvami vred, sem prijavil leta 2006. Pri vseh spremembah na mojem osebnem računu, ki jih navaja KPK, je šlo le za vračanje kredita (terjatev).Ves čas dokazujem, in o tem govorijo tudi dejstva razvidna iz plačilnega prometa na mojem TRR, da ne gre za povečanje premoženja, temveč samo za njegovo finančno spremembo iz kredita v poplačilo kredita. Tu se kot ekonomist s pojasnjevanjem ekonomskih kategorij KPK ne strinjam.
Tudi ni res, da sem se s tem želel izogniti nadzoru nad premoženjskim stanjem, saj je to ostalo nespremenjeno oz. se je celo nasprotno - zmanjšalo. Dokler tega KPK ne podkrepi z resničnim povečanjem mojega premoženja, kar ni možno, ker povečanja ni, je to dejstvo in menim, da je s tem tudi dokazano.
Tako lahko gre kvečjemu za prekršek opustitve poročanja, če KPK vztraja, da je treba prijaviti tudi znižanje premoženja ali njegovo finančno spremenjeno obliko. Nikakor pa ne drži trditev, da je šlo za "namerno izogibanje" in "ravnanje v nasprotju z dolžno integriteto javnega funkcionarja", kot navaja KPK, saj za takšno ravnanje ni razumne razlage. Kje je ali bi lahko prišlo do neupravičenega povečanja mojega premoženja ali premoženja nekoga, povezanega z menoj, kar bi bilo po definiciji koruptivno dejanje? Tega ni in tudi nihče tega ni kljub številnim pregledom ugotovil.
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.