Zoran Janković je po prejemu Zaključnega poročila o nadzoru KPK nad njegovim premoženjskim stanjem, vložil tožbo na Upravno sodišče RS zaradi varstva ustavnih pravic, predvsem pravice do sodnega varstva, domnevne nedolžnosti in do zasebne lastnine ter dedovanja. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo brez podrobnejše vsebinske obravnave.
Na zavrnitev se je Zoran Janković pritožil na Vrhovno sodišče RS, ki je ugotovilo, da je pritožba utemeljena in s sklepom razveljavilo sodbo Upravnega sodišča ter zadevo vrnilo sodišču, da opravi nov postopek.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da se Upravno sodišče do navedb Zorana Jankovića v pritožbi, konkretno ni opredelilo in zato pavšalna ocena sodišča, da je bil ves postopek pravilen in da zato do kršitev ustavnih pravic Zorana Jankovića ni prišlo,ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Zato Vrhovno sodišče preizkusa zakonitosti in ustavnosti ne more opraviti.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi sklepa opozorilo na vrsto izhodišč in nalog, ki jih mora KPK, kot organ RS v boju zoper korupcijo, pri obravnavi premoženjskega stanja funkcionarjev, pa tudi sicer, upoštevati:
- Delovanje KPK ima, tako ugotovitve kot tudi mnenja in ukrepi, v konkretnih primerih posebno družbeno težo, pa tudi posledice ter učinki njenega delovanja in ukrepanja so lahko zelo hudi ter lahko predstavljajo hud poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine obravnavane osebe ( v tem primeru Zorana Jankovića, op. a.).
- KPK sme zato voditi:
le postopke za katere je stvarno pristojna,
voditi jih mora po predpisanem postopku ter
izdajati akte (tudi zaključno poročilo) in ukrepati le v skladu in v obsegu svojih pooblastil.
- Ključna zakonska določba glede nalog in pooblastil KPK v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem (45 člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v nadaljevanju: ZIntPK) se nanaša na nesorazmerno povečanje premoženja. Če KPK to utemeljeno sumi lahko državnemu tožilstvu ali drugemu pristojnemu organu predlaga, da ta v skladu s svojimi pristojnostmi, ukrepa.
V primeru Zorana Jankovića KPK to ni storila in do postopka ni prišlo, s čemer se Zoranu Jankoviću tudi ni dala možnost, da dokaže, da se mu premoženje ni povečalo, kar ves čas trdi, spremenila se je le oblika. Je pa KPK obvestila javnost in s tem bistveno vplivala na ustavne pravice Zorana Jankovića predvsem pravice do sodnega varstva, domnevne nedolžnosti in do zasebne lastnine ter dedovanja (op.a.).
- Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da se Upravno sodišče do tega (ali je prišlo do nesorazmernega povečanja premoženja , op. a.) v sodbi ni opredelilo, temveč je na podlagi preveč pavšalne ocene, da je bilo vse v skladu s 45 členom ZIntPK zavrnilo pritožbo Zorana Jankovića kot neutemeljeno.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče razsodilo:
- da sodba Upravnega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je zato razveljavilo in
- vrnilo Upravnemu sodišču, kot prvostopenjskemu sodišču, v ponovno obravnavo.
Ob tem je Upravnemu sodišču naložilo:
- da se mora konkretno in jasno opredeliti do pomembnih ugovorov Zorana Jankovića v pritožbi,
- ugotoviti in presoditi pravne podlage za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila in posledično
- ugotoviti ali je prišlo do kršitev ustavne pravice Zorana Jankovića ter
- na novo odločiti o njegovi pritožbi.
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.