Delimo intervju, ki je bil v četrtek, 12. novembra 2026, objavljen na portalu Svet24.
Avtor: M. P.
Fotograf: Primož Lavre
---
Ljubljanski podžupan in kandidat na neodvisni Listi Zorana Jankovića Boštjan Koritnik, nekdanji minister in pravnik, o dvajsetih letih razvoja prestolnice, prihodnjih izzivih, lokalnih volitvah in tem, kakšna bo Ljubljana leta 2045.
Kritiki pravijo, da je Ljubljana najlepša razglednica v Evropi, a da se za robom razglednice konča asfalt. Ste pozabili na obrobje?
Od 2600 projektov v zadnjih dvajsetih letih jih je več kot 2200 zunaj središča, v preostalih 16 četrtnih skupnostih. Samo na predlog četrtnih skupnosti smo opravili več kot tisoč manjših del, od pločnikov do klopi. Center je pač bolj fotogeničen. Prenovljene kuhinje v OŠ Dravlje ni objavil še noben turist na Instagramu, otroci pa jo občutijo vsak dan ob kosilu.
Šolstvo je vaš resor. Je novi vrtec pred volitvami kaj drugega kot hvaležna fotografija?
Ljubljana je vzgoji in izobraževanju od leta 2007 namenila tretjino proračuna, 1,8 milijarde evrov, od tega 493 milijonov za stavbe. Vsi javni vrtci in osnovne šole so danes potresno varni, od leta 2010 na njihovih strehah ni več azbesta, 62 objektov je energetsko saniranih. Samo v tem mandatu smo celovito prenovili OŠ Savsko naselje, zgradili nov Vrtec Galjevica z razvojnim oddelkom in enoto Vrtca Trnovo na Karunovi, kjer otroci po podzemni poti hodijo v Laboratorij čudes.
Da ne pozabim, septembra so se učenci vrnili v prenovljeno OŠ Prule, katere najstarejši del je iz leta 1911. Starši me ne sprašujejo o milijonih. Sprašujejo, ali streha še pušča. In streha, ki pušča, ni ne leva ne desna. Cen vrtcev od oktobra 2023 nismo zvišali kot edina mestna občina.
Opozicija pravi, da je Ljubljana projekt enega človeka. Kaj ste potem vi?
Vizijo Supermesto je soustvarjalo 2000 ljudi, pri vsakem javnem naročilu pa župan pogodbo podpiše peti – pred njim jo pregledajo vodja oddelka, pravna služba, finančna služba in pristojni podžupan. Res pa je, da vso slavo dobi župan, in tudi vso krivdo. Kot pravi župan, še nihče ni slišal, da bi bil za kaj kriv kdo od nas. To je zelo udobna delitev dela, a priznam, da se mi ne zdi poštena do njega.
V enem od časnikov so izračunali, da so cene stanovanj od leta 2014 zrasle za skoraj 180 odstotkov. Kot pravnik: kaj občina sploh sme?
Občina ne določa tržnih cen: 87 odstotkov stanovanj je v lasti fizičnih oseb, višjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na prazna stanovanja pa po odločbi Ustavnega sodišča ne smemo uvesti. Lahko pa torej naredimo tisto, kar dejansko deluje, in to je gradnja. V naslednjem mandatu načrtujemo 1800 do 2000 neprofitnih stanovanj. Na Cesti dveh cesarjev je prostor za 2500 stanovanj, v Stanežičah do 2400, ko bo zgrajen kanal C0. Zemljišč imamo za 12 tisoč mestnih stanovanj. Dostopna stanovanja so zame tudi šolsko vprašanje: vzgojiteljica, ki si v Ljubljani ne more plačati najemnine, bo kmalu vzgojiteljica v Grosupljem.
Rodnost pada, otrok je vsako leto manj. Zakaj potem še gradite šole in telovadnice?
Ker manj otrok ne pomeni slabših šol. V vrtce je vključenih 96 odstotkov otrok, zato zdaj gradimo kakovost, ne kvadratnih metrov za vsako ceno. V naslednjem mandatu prenavljamo OŠ Ketteja in Murna, ki že dobiva prizidek, ter OŠ Majde Vrhovnik, Kolezija, Spodnja Šiška in Trnovo. Nove ali prenovljene telovadnice dobijo med drugim OŠ Šentvid, Polje, Prežihovega Voranca, Zadobrova in Božidarja Jakca. Center Janeza Levca dobiva prizidek z učno kuhinjo in mizarsko delavnico. Do leta 2027 bo na vsaki osnovni šoli vodja šolskih športnih krožkov, okrepili bomo tudi počitniško varstvo za otroke od prvega do petega razreda. Šolska igrišča so popoldne odprta za vse: tisto pri OŠ Oskarja Kovačiča do 22. ure.
»Supermesto« zveni kot naslov stripa, opozicija pa pravi, da gre za predvolilni pamflet. Kaj je v resnici?
Vizijo smo pripravljali dve leti, sodelovalo je 2000 ljudi, letos pa je prejela nagrado Maksa Fabianija, kar pomeni najvišje priznanje slovenskih urbanistov. In to od stroke, ki ni znana po prizanesljivosti, sploh ker je med najzaslužnejšimi poleg župana arhitekt, podžupan dr. Rok Žnidaršič, ki je kot prvopodpisani vodil delovno skupino avtorjev, v kateri sem bil tudi sam. Za vizijo iz leta 2007 so prav tako govorili, da je utopija, pa smo z njo sedem let pozneje prejeli naziv Zelena prestolnica Evrope, kar smo »nosili« v letu 2016. Supermesto ni mesto superjunakov. Je mesto, kjer imaš vse, kar potrebuješ, na 15 minut: šolo, vrtec, zdravnika, park. Res je, mestni svet je ni potrdil. Zato jo 15. novembra potrjujejo volivci. Politično gledano je to celo močnejši mandat.
Bodo Ljubljančani leta 2045 še vozili avto ali ga boste prepovedali?
Nič ne bomo prepovedali. Danes imamo 162 tisoč avtomobilov na 303 tisoč prebivalcev, vsak dan se jih pripelje še 140 tisoč. Rumeni pasovi bodo na vseh vpadnicah, prihajajo nova shema linij, baterijski tramvaj in pametni semaforji, ki bodo dajali prednost avtobusom, še večjo kolesarjem in največjo pešcem. Že danes je 62 odstotkov poti trajnostnih, mestni avtobusi pa bodo letos prepeljali 38 milijonov potnikov, deset milijonov več kot leta 2022.
Vizija obeta 45 tisoč stanovanj in hkrati več zelenja. To je kot torta, ki ne redi.
Taka torta obstaja, le pek mora paziti, da ne zažge vrta. Danes je 75 odstotkov Ljubljane zelene, cilj je 76. Gradili bomo na že pozidanih in degradiranih območjih, ne na Golovcu. Zelena infrastruktura bo del vsakega novega javnega objekta, tudi vsake nove šole, vodne površine v parkih pa bodo hkrati zbiralniki meteorne vode. Vsako leto posadimo približno tisoč novih dreves. Od 45 tisoč stanovanj bo 12 tisoč mestnih, neprofitnih.
© 2026 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.