Novinarki Zoja Črnilec in Mojca Zorko sta se ob polovici mandata pogovarjali z županom Zoranom Jankovićem. Preberite celoten intervju, ki je bil objavljen na STA.
Polovica mandata za župana MOL Zorana Jankovića dejansko pomeni desetletje na čelu prestolnice. Kljub temu vztraja, da mu je lepo, kot na dopustu. Nič kaj dopustniško pa se ne sliši dejstvo, da so letos izvedli okoli 70 od predvidenih 132 projektov. Zato se ne obremenjuje z očitki o prenapihnjenosti proračuna, "tako bo, dokler bom župan," pravi.
Mestna občina Ljubljana (Mol) bo morala pred koncem leta uravnotežiti proračun. Rebalans bodo mestni svetniki obravnavali na oktobrski seji, dokument pa predvideva, da se bodo prihodki v primerjavi s sprejetim proračunom povečali za okoli 36 milijonov evrov, odhodki za 40 milijonov. Ob tem opozicija v mestnem svetu ne skopari s kritiko na račun vedno prenapihnjenega proračuna.
"Razlaga je preprosta: če želimo s katerimkoli projektom kandidirati za evropska sredstva, mora biti ta predviden v proračunu. Prav tako morajo biti v njem nepremičnine, ki jih želimo prodati," je Janković pojasnil v pogovoru za STA in dodal, da bodo rebalansi stalnica, dokler bo sam župan.
Tako je med projekti, za katere se sredstva vlečejo iz proračuna v proračun, tudi Rog, saj ni jasno, kdaj bodo končani sodni postopki o ugotavljanju lastninske pravice.
Tudi projekti, kot sta garažna hiša pod tržnico in obnova Plečnikovega stadiona, niso odvisni od občine, je spomnil. Slednjo s pritožbami blokirajo nekateri stanovalci bližnjih Fondovih blokov. "Na te pritožbe se podpisujejo trije stanovalci, ki za sabo nimajo večine. Jih pa k temu spodbujajo v SDS," svojega prepričanja ne skriva župan.
Pri tem je kritičen tudi do predolgih postopkov pristojnih institucij, pa tudi, da "država ne prepozna javnega interesa in ne sledi lokalnim skupnostim". "Trdim, da župani najbolj poznamo lokalne potrebe, država pa mora naše želje med seboj uskladiti," vidi vlogo države pri lokalnih projektih.
Občini stoji civilna inciativa nasproti tudi pri urejanju zemljišča, kjer naj bi v bodoče stala Ikea. Župan se je z občani v minulih dneh srečal in jim povedal, da se bo kakovost življenja ob Kavčičevi in Rožičevi z načrtovanim parkom povečala.
"Res je, da bo več prometa, tudi na Kajuhovi, še posebej decembra bo Šmartinska polna vozil," je ob tem priznal in spomnil na obisk v BTC, ki je, kot pravi "fenomen v Evropi - ima 21 milijonov kupcev letno, z Ikeo jih bo imel 30". A prostora za večje spremembe prometne infrastrukture ni, zato bo treba slej ali prej spremeniti navade ljudi, da bodo več uporabljali kolesa in javni prevoz, je prepričan.
Slabo voljo sosedom povzročajo tudi nekatere razlastitve na predlog občine. Mediji so bili v zadnjih dneh do občine kritični, saj da za zemljišča ponuja (pre)nizke zneske in se z občani za prodajo ni pripravljena pogajati. A Janković vztraja, da ne gre za to, da bi bil brezkompromisen, pač pa zato, da je pravičen do vseh. "Kako pa bi bilo, če bi se z vsakim na isti ulici posebej pogajali in nekomu dali več, drugemu manj," se je vprašal. Sicer so razlastitve dovoljene za cestno infrastrukturo, saj se ta gradi v dobro prebivalcev, je poudaril.
Dobro še v tem mandatu kaže atletskemu stadionu Žak. Prenovljeni stadion bo po Jankovićevih besedah "fenomenalen", prav tako bodo na novo uredili prometni režim z novo uvozno cesto, garažo in podhodom pod železniško progo, ki bo nasledil sedanji nezavarovan prehod za pešce z Goriške ceste. Janković računa, da bodo spomladi 2017 končani projekti, nato sledi pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Glede trgovskega dela v športnem parku Stožice pa je razkril, da je trgovec Izet Rastoder že odkupil terjatve od bank in DUTB, pri čemer je po njegovi oceni "sklenil posel življenja", saj je za okoli 100 milijonov evrov glavnice in 60 milijonov obresti odštel le okoli 15 milijonov. Do konca leta je čas še za prijavo terjatev v stečaju Grepa. Po priznanju terjatev pa bo stečajnik začel prodajo trgovskega centra. Janković meni, da bo takrat Rastoder, ki ima edini hipoteko, te terjatve pretvoril v stavbo. Ponovil je, da so za to, da trgovski del Stožic še ni končan, krive banke pod vodstvom NLB.
Boljši časi po Jankovićevih besedah čakajo tudi danes propadajočo Cukrarno, v kateri naj bi v prihodnje uredili galerijo. V najboljšem primeru bi lahko dela začeli junija prihodnje leto. A tudi tu čakajo na državo, natančneje objavo poziva vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko za prijavo projektov, ki bi jih sofinancirali iz evropskih sredstev, namenjenih za razvoj mestnih občin.
Kot je pojasnil, si lahko Ljubljana iz tega naslova obeta okoli 23 milijonov evrov, poleg Cukrarne pa bo za ta denar kandidirala še z obnovo kolesarskih stez v sklopu trajnostnega razvoja in energetsko sanacijo stavb.
Janković je opozoril, da so sredstva iz državnega proračuna iz leta v leto nižja. "Vsaka vlada nam jemlje denar," je ponovil in dodal, da tudi nedavni dogovor med glavnim mestom in vlado ne predstavlja obliža na to dolgoletno rano, saj gre za projekte, ki bi jih država morala že zdavnaj izvesti, po drugi strani pa za projekte, ki so tudi v njenem interesu. Pri tem je kot primer izpostavil izvoze na Letališko cesto pri BTC, ki da bodo posredno prinesli za 300 milijonov evrov zasebnih investicij.
Dogovor sicer podpira, saj prinaša dobro tudi za Ljubljano. Tako se na občini denimo veselijo umika zapora s Povšetove v Bizovik, saj bi mesto prostor ob Povšetovi raje namenilo stanovanjski gradnji.
Glede nepremičninskega trga v Ljubljani Janković napoveduje, da se bodo cene stanovanj ustalile med 1800 in 2000 evri na kvadratni meter brez davka, odvisno od lokacije in kvalitete stanovanj. Najdražjih bo malo in bodo le na ekskluzivnih lokacijah. Prepričan je, da bodo najdražja v Šumiju in Kolizeju, pri čemer računa na ceno do 4000 evrov za kvadratni meter. Oba projekta naj bi po napovedih župana začeli graditi prihodnje leto, za Šumi je že plačan komunalni prispevek.
Ljubljana se sicer na nepremičninskem trgu sooča z velikim pomanjkanjem neprofitnih stanovanj. Župan je ob tem znova spomnil na prizadevanja za spremembo predpisov, ki bi omogočili mestnemu stanovanjskemu skladu zadolžitev v 50-odstotni vrednosti kapitala. "Če bi dobili 100 milijonov evrov kredita, bi lahko zgradili 2000 stanovanj in rešili praktično 90 odstotkov težav," pravi. Ob tem je spomnil, da se trenutno z ministrstvom za finance pogovarjajo o 20-odstotni možni zadolžitvi.
Na stanovanjski sklad bi radi v prihodnosti prenesli tudi samski dom, ki ga je Ljubljana sicer v zadnjem begunskem valu ponudila kot možno nastanitev. Takrat je bila pripravljena sprejeti begunce tudi v stari šoli Polje in športni dvorani na Kodeljevem, a so ti že vrnili v svoji funkciji, o čemer je občina že obvestila ministrstvo za notranje zadeve.
Janković je sicer prepričan, da bi župani, če bi še sedeli v parlamentu, preprečili sprejemanje za občine škodljive zakonodaje. Ob tem je obžaloval, da je pred leti podprl idejo o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, in ponovil namero, da bo javno izpostavil vse poslance iz Ljubljane, če bodo glasovali za zakone, škodljive za občino. Dodal je, da bodo stranke na državnozborskih volitvah potrebovale ljubljanske glasove.
O tem, ali bo na katerih od naslednjih volitev tudi sam še nabiral volilne glasove, še ne razmišlja. Dejal je le, da ga ne zanimajo predsedniške volitve prihodnje leto, medtem ko bo leta 2018, ko bodo tako lokalne kot državnozborske volitve, kot vedno ravnal po notranjem občutku. "Star bom 65 let, na mojo odločitev bo vplivalo tudi moje počutje, zdravje," je priznal, a hitro dodal, da se trenutno počuti odlično.
Celo tako, da bi rad zaigral za slovensko nogometno reprezentanco, se je pošalil in ob tem zanikal govorice o morebitni kandidaturi za novega predsednika Nogometne zveze Slovenije. O tem z nikomer ni govoril, tudi z dosedanjim predsednikom Aleksandrom Čeferinom ne, je pa ponosen in vesel njegovega odhoda na čelo Uefe, saj je prepričan, da bo prinesel veliko dobrega za nogomet.
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.