Objavljamo intervju z Zoranom Jankovićem, ki je bil objavljen v petek, 31. 10. 2026 v časopisu Dnevnik
Avtorja: Mirjan Lesjak, Miha K. Turk
Foto: Jaka Gasar
--
V njegovo pisarno na Rotovžu smo vstopili en dan po tistem, ko je njegov prijatelj Aleksandar Vučić izgubil volitve v Srbiji. In nekaj dni po tistem, ko mu je glavni protikandidat Luka Mesec v intervjuju v Objektivu filozofsko sporočil, da je presegel svojo najmočnejšo življenjsko fazo, fazo leva.
Morda je tudi zaradi tega imel zares slab dan, takega ga v intervjujih v minulih dvajsetih letih še nismo doživeli. Bil je razdražljiv, sumničav in bil je trenutek, ko smo bili na tem, da ugasnemo mikrofon in se razidemo. Težko je verjel, da moramo novinarji spraševati zaradi naših bralcev. Tu je močno podoben svojemu osebnemu, ne le političnemu prijatelju Robertu Golobu.
A bil je tudi Zoran Janković, kakršnega Ljubljančani poznamo in s katerim si je izboril šest zaporednih mandatov. Neomajno je prepričan o sebi. Ne upogne se, niti če bi s kakšnim piarovskim trikom glede sežigalnice ali kanala C0 pridobil poceni politične točke. Svoje mesto pozna do zadnje podrobnosti. Ali veste, kje je Koroška cesta? Koliko zdravnikov dela v UKC in koliko v ljubljanskem zdravstvenem domu? Mi nismo vedeli. Zorana Jankovića morda še lahko kje spotakneš, ko gre za nacionalno politiko, a ko gre za Ljubljano, ga ne morete uloviti na levi nogi. Tu je suveren, daleč pred svojimi županskimi protikandidati, in v Ljubljani bo on prej spotaknil vas kot vi njega. Ne odstopa od svojih načel. On je ta neumorni upornik. Das ist Valter (pod Janševo vlado).
Odločitev, ali kandidirati ali ne, ali je dovolj ali ne, je bila zame ključno vprašanje. Dva razloga sta, zakaj kandidiram. Prvi je, da sem marca prestal nujni zdravstveni poseg in sem danes v dobri psihofizični kondiciji. Drugi pa je projekt Supermesto, ki smo ga zastavili za prihodnjih 20 let. To je moj zadnji mandat. V tem času želim z ekipo postaviti temelje za tisto, kar smo v tej viziji zapisali, in hkrati ta čas koristno porabiti za promocijo prihodnjega kandidata za župana izmed podžupanov.
Ne, župana ne morem izbrati. Izbiram si pa podžupane. Lahko nekomu omogočim, da se promovira kot prihodnji kandidat. V nasprotju z Dunajem, ki je imel od leta 1969 samo tri župane, a tam imajo skupščinski sistem: Zilk je bil župan 26 let, potem je prišel Häupl, ki je bil župan 24 let, in nato Ludwig. Häupl je dve leti prej odstopil, da je lahko novi župan prevzel funkcijo. Jaz tega ne morem storiti, pri nas se župana voli na neposrednih volitvah. Lahko pa nekomu, ki bi lahko bil dober kandidat, dam več priložnosti za promocijo.
Da.
Podžupan ali podžupanja bi lahko dobila možnost za večjo promocijo, nič drugega nisem imel v mislih. Da, prebral sem ta intervju, nikogar ne bom žalil ali pljuval, v kampanjo grem s tem, kar je bilo narejeno v teh dvajsetih letih. Edina stalnica so bile spremembe, večino tega, kar smo zapisali, smo naredili, pri nekaterih od prihodnjih zadev pa bi rad bil zraven, ko bi začeli.
Ker ni bilo prave potrebe za to. O kandidaturi sem se odločil spomladi: 7. maja sem vsej ekipi povedal, da bom še enkrat kandidiral. Ko govorim o ekipi, mislim najprej na naš ožji posvet, nato na vse naše direktorje in ravnatelje. Za 150 ljudi. Na slovesnosti ob dnevu zmage na ljubljanskem gradu sem svojo odločitev povedal navzočim.
Dvajset let pomeni popolno preobrazbo Ljubljane. Spominjam se, da pred 20 leti v petek popoldne in v soboto v mestu praktično niste mogli dobiti ničesar. Na začetku smo si zastavili 22 ključnih projektov za prenovo mesta, v vsem tem času pa smo jih izvedli več kot 2600. Zame so bili vsi projekti dobri. Vsak od njih je del mozaika v celotnem razvoju. Lahko bi jih začel naštevati, a bom raje pustil vam, da poveste, kaj smo naredili slabo.
…
Ne, ne bi. Tega pristopa ne razumem, tudi z vaše strani ne. Prvič, to je evropski projekt. Evropa je za ta projekt namenila 69 milijonov evrov, država je prispevala 12 milijonov. Gre torej za projekt Evrope in države, potem pa smo tri občine prispevale vsaka svoj del. Drugič, ta projekt je zaradi pritožbe enega od mestnih svetnikov evropska komisija obravnavala dvakrat, obakrat so ga potrdili. Tretjič, projekt ima vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, razen za sto metrov kanala, na katerega se nanaša zadnja pritožba. Ljubljančani, ki govorijo, da bo ta projekt ogrozil čisto pitno vodo, se ne sprašujejo, koliko greznic je bilo zaradi njega zaprtih – zaprli smo jih 20.000 – kakšno je bilo stanje, ko je odpadna voda pronicala neposredno v tla. Vse te razlage prihajajo od ljudi, ki ne poznajo problematike. Morda je najboljša primerjava kanal v predelu Glinškove ploščadi, ki je bliže Klečam kot C0. Tam so betonske cevi stare že 50 let, mi pa imamo tam že zdaj čisto pitno vodo. Pri kanalu C0 smo zagotovili dodatno varovanje, ki ga zahteva stroka, in namestili cevi, kakršne uporablja tudi Zagreb za vodovod. Dodali smo še betonsko kineto, korito, da bi zagotovili zadostno varnost vode.
Projekta smo se lotili tako, kot mislimo, da je prav. Cela zgodba se je začela z enim od naših mestnih svetnikov. Že takrat sem povedal: to, da je on proti, je njegova pravica, ampak ta svetnik z nevarnostjo zastrupitve straši Ljubljančane. To traja še danes.
Začnimo od začetka. Dr. Rajko Pirnat in tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor sta povedala, da dodatno okoljevarstveno soglasje za kineto ni potrebno, ker gre za dela iz že izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja kot del projekta za izvedbo. Ves kanal polagamo na beton, z njim zalijemo tudi stranske stene, tudi na tem domnevno spornem odseku. Najbolj absurdno je, da bi morali odkopati predel nad to kineto, odrezati dodatno zavarovanje, kanal ponovno »omotati« v beton in šele potem bi izpolnili pogoje, kot predlagajo nasprotniki.
Ta sredstva smo že dobili, Evropska unija je Slovenijo že kaznovala z opominom, zdaj pa naj se sami odločijo …
Niti slučajno ne! Če bo moral kdo vračati denar, je to država, saj smo mi vse naredili na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, ki jih je izdala država. Situacija je tako absurdna, da bi moj klic na upravno enoto, ko me zanima, kakšno je stanje projekta, razumeli kot pritisk. Zato čakam, kaj se bo zgodilo.
S katero vlado? S to vlado se o tem nisem nikoli pogovarjal. Popravil se bom. Na odprtju začasne avtobusne postaje sem srečal ministra Vrtovca, izmenjala sva nekaj besed. Na neki zabavi svoje sodelavke pa sem srečal ministra Hajdinjaka. To je vse, sicer pa z nikomer iz vlade nisem govoril. Nihče me ni poklical.
Kot da tega on ne ve?! Treba je vedeti, da se je v tem času zamenjalo kar nekaj za kanal C0 pristojnih ministrstev v različnih vladah. Evropska unija je državo pozvala že pred letom dni, da zagotovi obratovanje, poslala je opomine in videli bomo, kako se bo odločila.
… ne, ne, to moramo takoj razčistiti. Sodelavka je hodila po terenu zato, da bi lahko sklenili pogodbe za prodajo zemljišč oziroma služnosti. Vse smo pojasnili in sodelavka je delala, kot mora, nič ni bilo s tem narobe. In kaj pomeni, da bi delali drugače? Imamo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, za časa gradnje je več kot 20 inšpekcij preverjalo stanje, pa niso ugotovili nepravilnosti.
V stari državi smo rekli: kadar hočeš, da se nič ne zgodi, ustanoviš komisijo. Kar oni pravijo, je žaljivo. Logično je, da bo vseh štirinajst protikandidatov proti meni, imeli bodo razne pripombe, sicer ne bi kandidirali. Dejstvo pa je, da za tem projektom stoji skupina odličnih strokovnjakov, notranjih in zunanjih. Vsa ta zgodba se, ko govorimo o načinu, zdaj ponavlja pri sežigalnici. Projekt smo predstavili v Cukrarni pred štirimi leti, potem letos še v Kinu Šiška. Zbrani so bili nasprotniki in zagovorniki projekta. Na koncu smo besedo dobili župana Maribora in Celja ter jaz. Kaj več bi še lahko naredili? Zdaj je bil pri nas župan Dunaja, ki je povedal, da imajo štiri sežigalnice, najstarejša stoji ob bolnišnici, pa ni nobenih težav.
… in župan …
… vsak ima pravico do svojega sloga vodenja. Vi si to napačno predstavljate. Moja naloga je, da zberem sodelavce, ki jih motiviram in zaščitim. Imam najboljšo ekipo. Ali ste kdaj slišali, da je še kdo drug za kaj kriv razen mene? Tega pri meni ni, stojim za sodelavci. O vsakem projektu se veliko pogovarjamo s strokovnjaki, potem pa se oblikuje rešitev. Na koncu se je treba odločiti in ta naloga pade name. Ker poznam večino protikandidatov, lahko rečem, da nihče nima takšne ekipe, kot jo imam jaz. In če bi kdor koli od njih postal župan, mu lahko samo priporočam, naj to ekipo obdrži.
Prvič, kandidatov nas je danes 15, v preteklosti je bilo veliko manj protikandidatov. Drugič, po dvajsetih letih sem se tudi jaz spraševal, ali naj se podam v nov štiriletni mandat. Zdaj je toliko več kandidatov in vsi nastopajo proti meni. Tretje dejstvo pa je, da smo imeli dobro koalicijo s Svobodo, v njej je bila tudi SD. Imeli smo večino v mestnem svetu, s katero lahko nekaj uresničiš. Zanimivo pa je, da sta dve stranki, ki sta politično popolnoma različni in imata vsaka po štiri predstavnike v mestnem svetu, Levica in SDS, v 90 odstotkih primerov glasovanj glasovali proti.
Ne, osebni prijatelj je. Preden so najavili to kandidaturo, smo sedeli skupaj in Robert Golob mi je povedal, da bodo na volitvah podprli mene in da bo prišel s soprogo, da bosta skupaj oddala podpis za mojo kandidaturo. Potem so sporočili, da je treba z oddajo podpisa počakati, da bi o sodelovanju na volitvah v Ljubljani najprej odločili organi stranke. Minili so trije tedni in nato mi je Robert Golob povedal, da bodo šli na volitve s svojim kandidatom. Odgovoril sem, da je to njihova pravica, a očitno sem jaz edini, ki na političnem področju nisem politik. Meni beseda, stisk roke in prijateljstvo pomenijo več kot visoki cilji.
Kdo je to rekel? Najprej bom počakal, da vidim, koliko svetnikov bomo dobili v mestnem svetu, potem pa se bomo začeli pogovarjati o koaliciji.
Vprašanje je neumestno. Kandidiram, da bom župan. O tem, kaj bom, če ne bom uspešen, zdaj ne razmišljam. Podžupan pa definitivno ne bom.
Absolutno. Nisem rekel, da je premlad, dejstvo pa je, da nima operativnih izkušenj. Ampak, ali smo se prišli pogovarjat o Luki Mescu?
O drugih kandidatih se ne želim pogovarjati. Navedel sem dejstvo in pri tem ostajam. Luka Mesec je lepo vzgojen, spoštljiv in z njim nimam nobenih težav. Dejstvo pa je, da je županska funkcija operativna funkcija. Teh izkušenj pa nima.
Ali res za to potrebuješ operativne sposobnosti? Naštejte mi jih.
Nikoli nisem bil minister. Vendar govorim o operativnosti, o izkušnjah, potrebnih za vodenje mesta, o gradnji kanalizacije in cest, urejanju denimo Sneberij po poplavah in tako dalje.
Imamo pač različne poglede na to funkcijo. Sicer pa imam ob sebi najboljšo ekipo strokovnjakov.
Program bomo predstavili že prihodnji teden.
Je že v tisku in izhaja iz vizije Supermesto 2045. To je eden od razlogov, zakaj sem se odločil, da kandidiram. Vsi izzivi, ki se tam navajajo – od dostopnih in neprofitnih stanovanj do zdravstva – so ključni v našem programu. Načrt omogoča gradnjo 45.000 stanovanj, od tega 12.000 mestnih. Najbolj pa me je prepričalo to, da ob vseh teh visokih številkah gradnje stanovanj povečujemo zelene površine za eno odstotno točko, s 75 na 76 odstotkov, kar je na meji nemogočega.
Druga točka je zdravstvo. Poslušam, kaj obljubljajo protikandidati. Vsi govorijo o tem, kar mi že izvajamo. Pred dvema letoma smo začeli financirati študente medicine s štipendijo do 600 evrov na mesec, pod pogojem, da toliko časa delajo v našem Zdravstvenem domu, kot so prejemali štipendijo.
Trije ali štirje. Torej imajo možnost. Druga stvar, ki se mi zdi izjemno pomembna, je, da smo zdravnikom, ki niso iz Ljubljane, poleg delovnega mesta omogočili tudi neprofitna stanovanja. Takih je kar 29. Danes imamo 52 specializantov, od tega je pet zdravnikov družinske medicine, ki že opredeljujejo nove paciente. V dveh letih smo število ljudi brez osebnega zdravnika v Ljubljani znižali s 33.000 na 24.000. Teh pet zdravnikov, ki zdaj opredeljujejo po 1500 pacientov, bo skupaj opredelilo okoli 7500 ljudi in število ljudi brez osebnega zdravnika se bo zmanjšalo na 17.000. Prihodnje leto bo še šest specializantov začelo sprejemati nove paciente.
Obstajajo še drugi načini. Bilo je kar nekaj želja, da bi se nekaj sosednjih občin pripojilo k Ljubljani. Od tod tudi to število prebivalcev.
Ne. Konkretno pred osmimi leti sem to idejo zavrnil, in sicer zato, ker bi to bila moja nezaupnica županu te občine.
Ne, prišla je delegacija iz občine.
Ne morem povedati, ker to ne bi bilo pošteno do občinskega vodstva. Stvar je končana.
Mestnemu svetu je tudi nismo dali v potrditev. To je naša vizija, ki je nadaljevanje prejšnje vizije razvoja Ljubljane iz leta 2007, in je naš program za volitve. Je pa bila javno predstavljena, zdaj se predstavlja tudi po naših četrtnih skupnostih.
Po mojem bo ostala. Če bi prišel kdo drug, jo lahko uporabi, v njej je vse napisano, mora jo samo še uresničiti, če bo imel pravo ekipo, pogum in znanje.
Kdo pa je ta predlog pripravil, da je lahko mestni svet odločal? Saj smo strategijo 2013–2023 vendar mi pripravili.
… lahko odgovorim ali ne? Lahko greva tudi v težek dvoboj, če želite. Pojdiva po vpadnicah. Tržaška cesta: pred dvema ali tremi leti smo dobili podatek, da 80 odstotkov avtomobilov, ki pripeljejo od Dolgega mosta, zavije desno na Tbilisijsko. Zato je bil prvi korak ureditev Tbilisijske, da bi jo lahko povezali s Cesto dveh cesarjev. Po koncu izgradnje bo Tržaška dobila rumeni pas. Rumene pasove imamo na Dunajski in na Celovški cesti, pri čemer je Celovška daljša, bistveno je, da je hitrost avtobusa zdaj tam za 2,5 kilometra na uro večja.
Gremo na naslednjo vpadnico. Za Dolenjsko cesto je načrtovana celovita prenova, ki se bo začela prihodnje leto, ko končamo prenovo Jurčkove ceste. Projekt je pripravljen tako, da bo omogočal kolesarsko stezo, pločnik in tudi rumeni pas. Tudi Zaloško cesto bomo začeli prenavljati; najkasneje v 14 dneh bomo izbrali izvajalce. Prenavljali jo bomo z dveh koncev: en del se bo začel delati od obvoznice proti mestu, drugi od Kajuhove ulice proti obvoznici. Po prenovi bo rumeni pas potegnjen vse do Kliničnega centra.
Barjanska cesta že ima rumeni pas. To bo najhitrejši vstop v mesto.
Šmartinska cesta bo tudi dobila rumeni pas, bo pa doživela največjo spremembo. Gre za projekt, vreden od 70 do 80 milijonov evrov, na območju od Kolinske do Žita bo mogoče zgraditi 11.000 stanovanj. Linhartova tudi že ima rumeni pas, po prenovi ga bo dobila še Masarykova. Tako da bodo vse vpadnice dobile rumeni pas.
Verjetno ste to preverjali z anketo, da ste dobili odgovore večine ljudi? Pri nastanku vizije Supermesto je sodelovalo 2000 ljudi. Sicer pa smo z najboljšo ekipo v 20 letih izvedli 2600 projektov.
Ampak ta projekt še ni izveden! Kot rečeno, izvedli smo jih 2600, od tega 400 v središču, druge v preostalih 16 četrtnih skupnostih. Garažo pod tržnico smo imeli v načrtu že pred 15 leti, z dogovorom s katoliško cerkvijo, pa so se pritožili. Imeli smo že gradbeno dovoljenje. Zdaj smo ga spet dobili, pa so nekateri šli znova na sodišče. Zanimivo je, da nihče ne vpraša branjevcev, kaj si mislijo. Danes imamo problem, da morajo odvažati, ko tržnica neha delati, vse, kar se znajde na tleh. V podzemni etaži bomo postavili stiskalnico za ostanke sadja in zelenjave ter hladilnico. V garaži bo možnost parkiranja kombijev za branjevce, kolesarnica, parkirna mesta za kupce in za stanovalce tega dela mesta, ki je zaprt za promet.
To ne drži. Stvar se je obrnila, po vseh anketah je zdaj več tistih, ki so za gradnjo garaže. Razmerje je 56 proti 44 v korist gradnje. In če se pogovarjamo o šerifu: kaj je lahko bolj demokratičen postopek od tega, ki smo ga peljali pri garaži? Projekt sem napovedal že leta 2006 v svojem programu. Na podlagi tega programa sem bil izvoljen za župana. Zanj smo pridobili gradbeno dovoljenje. Šel je skozi vse postopke in so ga ustavili. Ponovno smo ga preprojektirali, zmanjšali, preoblikovali, kar mislimo, da je treba, in dobili gradbeno dovoljenje. Spet so šli na sodišče. Zdaj čakamo sklep sodišča. Imeli smo kar nekaj takih projektov, ki so bili ustavljeni. Poglejte Ilirijo, koliko let se je vleklo? Ampak jaz sem navdušen nad Ilirijo. In ko pišete o številnih dodatnih aneksih in podražitvah: podražitev ni bilo nobenih, bila pa so dodatna dela. Kar pokličite izvajalce in preverite, ali smo kdaj komu odobrili podražitev; zdaj sem kandidat in morda računajo, da bo nekdo drug izvoljen na to funkcijo.
… res? Kdo v tej sobi pa je strokovnjak za videz? Na srečo pri odločanju o tem nisem nikoli sodeloval. Arhitekt je zmagal na natečaju in naredil projekt. Kaj je pa narobe z videzom?
To je njihovo mnenje in jih razumem. Zanimivo pa je, da se tudi novinar spušča v to, da reče, da je videz napačen. Lahko reče, da mu ni všeč. Mimogrede, sončna elektrarna na tej strehi pokrije vse potrebe centra za suhe športe in bazena, ostane pa še za okoliške stanovalce. Če vas moti videz, je to zaznavanje vaša pravica. Vprašal pa vas bom, ali nismo pridobili vseh pravnomočnih gradbenih dovoljenj?
In?
Kako veste? Kajti jaz nikoli ne delim ljudi po strankarski ali kaki drugi opredelitvi. Moje osnovno vodilo je živeti skupaj in spoštovati vse različnosti. Pojdiva na zgodbo, da župan dela vse po svoje. To smo imeli v programu že na prvih volitvah. O tem projektu je bil razpisan natečaj. Nikoli nisem bil član nobene izbirne komisije ali žirije. Običajno sem izvedel za prvo nagrajeno rešitev, ko jo je predstavil podžupan prof. Koželj. Vsakogar lahko nekaj moti – to celo razumem. Ali imate kaj povedati tudi proti Cukrarni? Ali Rogu?
Poskusil bom drugače odgovoriti. S sodelavci vsak izziv rešujemo skupaj. Zelo sem vesel, da je bilo veliko pogovorov, preden smo dobili rešitev. Za primer bom dal mestni holding. Leta 2028 bo imel eno milijardo evrov prihodkov, če nam bo uspelo ta projekt, govorim o sežigalnici, končati. Če bo država dala koncesijo in če bo potrjen na posvetovalnem referendumu, pomeni, da bomo čez osem let, ko bo zgrajena, 70-odstotno samooskrbni. Ne bomo več odvisni od tega, kaj se dogaja v Ukrajini, Rusiji in drugod.
Nimam te informacije. Če ne bo koncesije, sežigalnice ne bo. Zdaj imamo odobreno, da naredimo sežigalnico v Mostah na območju TE-TOL. Ampak v Mostah je ne bo.
Politikantsko da, vendar svojim sodelavcem in Ljubljančanom nikoli ne lažem. Verjamem, da je to tisto, kar bodo Ljubljančani podprli. Drugo vprašanje pa je, ali bomo sploh dobili koncesijo, ali bomo od te države dobili pogoje, da gradimo. Tudi v primeru, da nam država da zeleno luč, bomo o tem prebivalce vprašali na referendumu. Tudi vas težko razumem. Vi imate informacijo, da vlada vloge za koncesijo ne bo odobrila. Ko smo začeli pripravljati ta projekt, je bila druga vlada. Tri občine, Maribor, Celje in mi, smo prišle do tega, da se pogovarjamo o deležu nepovratnih sredstev, ki bi jih država dala za izvajanje gospodarske javne službe. S tem projektom rešujemo 212 občin. Teren je razdeljen in mi smo to pripravili. Tudi takrat je bilo jasno, da moraš imeti vsa soglasja, že želiš graditi. Če pogoji ne bodo izpolnjeni, pač ne bo sežigalnice. Rekli bomo, naj to vprašanje rešuje Evropska unija.
Ne vem. Tako pravijo nasprotniki sežigalnice, konkretno dr. Brvar. Da bomo vozili smeti 1000 kilometrov daleč, ker je to lepše. Kot da vsi ti tovornjaki nimajo nobenega vpliva na okolje. Niste tega prebrali? Spet se vračamo nazaj.
Ne vem, zakaj imam ta občutek … Kaj vam nisem ljub? Vidim po vaši telesni drži.
… in ste malo manj nevtralni.
Ste se šli kdaj kopat na Ilirijo?
Ste šli kdaj igrat odbojko?
Nisem vedel, da zdaj prevzemate tudi funkcijo arhitekta, urbanista. Podton me moti.
Janković je ne bo naredil, ker bom tukaj samo še en mandat. Drugače bom vprašal: ali vi pri C0 podpirate Primca? Kdo je naredil cirkus iz tega? On je začel s tem. Pred vsako sejo mestnega sveta je imel spredaj 60 ljudi, ki jih je pripeljal z avtobusom, v roke jim je potisnil transparente in so vpili. Očitno to podpirate, ker mi razlagate, kaj je bilo pri C0 narobe narejeno. Nimam nič proti, če mi protikandidat razlaga, da nimam pojma. Ko pa obtožuje, kako bomo zastrupili vodo, straši Ljubljančane, mnogi ljudje so se začeli bati. Ampak nihče ne gre vprašat tega Primca o tem, da je Glinškova ploščad bliže Klečam, pa je tam samo ena betonska cev, ki je stara 50 let, in kljub temu pijemo čisto pitno vodo.
Koliko je zaposlenih ljudi v Kliničnem centru? Sedem tisoč! V Zdravstvenem domu Ljubljana pa je 441 zdravnikov. Nisem zdravnik in tega ne bom komentiral. Pravim pa, da bo ta sežigalnica imela najboljšo tehnologijo in ogrevanje iz toplovoda bo 50 odstotkov cenejše. Če bo država dala koncesijo, bodo Ljubljančani o sežigalnici odločali na referendumu. Če bodo proti, projekta ne bo.
Že dvajset let imamo vsako leto boljši zrak. To kažejo podatki, ki jih objavlja Arso. V lanskem letu smo bili pod mejo, ki jo je dovolil EU tako za PM 10 kot za PM 2,5. Nadaljevali bomo to, kar delamo, od ozelenitve in zmanjševanja individualnih kurišč do povečanja peš cone in uvedbe samo električnih, vodikovih in plinskih avtobusov. Navsezadnje so problemi s čistim zrakom tudi posledica lege mesta. Ključni problem je, da ima pas od Portugalske proti severovzhodu, tja do Poljske, ta zgornji del Evrope, boljše pogoje kot naš spodnji del. To je dejstvo. Ko smo Evropsko okoljsko agencijo prosili, naj nam razložijo, kaj naj naredimo, konkretnega odgovora nismo dobili.
V zadnjih dvajsetih letih smo vsako leto izboljševali zrak. Zakaj bi to delali zdaj, če nismo presegali mejnih vrednosti? Ko smo imeli rdeči alarm zaradi vročine, smo pozvali gradbince, naj te dneve ne delajo.
Drži, to je žalostno. Držijo pa tudi meritve, ki jih izvaja država. Dejstvo je, da je zrak v Ljubljani najboljši doslej, vse odkar se izvajajo meritve od leta 1968. Ko smo prišli leta 2006, je bil občutno slabši.
Res je. A nismo premalo naredili. Na toplovod imamo priključenih 48 odstotkov objektov, 33 odstotkov jih je na plinu. Individualna kurišča so tudi v sosednjih občinah, po hribih. Ali je to pri nas na Jančah ali kilometer stran, je vseeno. Individualna kurišča se lahko zaprejo samo, če ljudje dobijo drugo možnost ogrevanja. Ampak že zdaj se 81 odstotkov ljudi ogreva bodisi s toplovodom bodisi s plinom, naš cilj, kar intenzivno širimo, je 91 odstotkov.
Dva ukrepa sta. Eden je omejevanje avtomobilskega prometa. Ljubljančani imamo 162.000 avtomobilov, nas pa je 303.000. V teh 20 letih se je število prebivalcev povečalo za 35.000. Vsak dan se v Ljubljano pripelje 140.000 avtomobilov. To pomeni skupaj 300.000 avtomobilov. To je tako, kot da bi imel vsak Ljubljančan, vključno z dojenčki, svoj avto. To ne gre. Morajo se spremeniti potovalne navade.
Na trajnostni mobilnostni način, hoja, kolesarjenje in LPP, smo dosegli 62 odstotkov od želenih 66 odstotkov. Mestni promet bo imel letos 38 milijonov potnikov, primestni pa že več kot 7.
Začela so se že dela na Savi. Ta vlada je dela oddala pred nekaj meseci, tako da je napoved, da bodo končana čez sedem mesecev. Takrat sem zelo jasno prosil, tudi na srečanju s predsednikom vlade, kjer je bil zraven pristojni minister, naj bo to prednostna naloga, ker še ene take poplave ne bi preživeli. Tam je povprečna starost ljudi 80 let, objekti so stari. Moram povedati, da je bil izredni dogovor z mojo osebno prijateljico Anito Ogulin, častno meščanko. Rekel sem: »Anita, prosil bom podjetja v Ljubljani in bomo dobili dva milijona. Ampak tega denarja ne bi jaz delil.« Ona je to izpeljala brez pritožb. Tistim upokojencem, ki so imeli nizke pokojnine, smo namenili več kot drugim, kar smo tudi pojasnili, in bilo je super. Moram povedati, da so tudi vsi izvajalci in vsi nadzorniki del delo izvedli brez pribitka.
Gradaščica ni naš projekt, ampak je to uredila država. Moje pa je bilo vztrajanje, da se to čim prej uredi, in to nam je uspelo. Čakamo popolno rešitev pred poplavami z ureditvijo zadrževalnika v občini Polhov Gradec. Za zdaj kaže dobro. Še enkrat ponavljam, da v tem času nisem govoril z novo vlado.
Ampak jaz nisem nič agitiral pred referendumi in razlagal kaj proti politični policiji. Če bi se v kampanjo sam vključil, bi razumeli, da se borim zase. Nekateri ministri so javno razlagali, da me bo po prevzemu vlade doma poiskala policija. Čestitam civilni družbi, ki je prinesla zmago – proti.
Se strinjam. Vendar je moje zadoščenje zmaga proti. Po Trumpu so vsake volitve bolj brutalne in tudi naše postajajo takšne. Saj sem imel primer odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Ona je za Black Cube povedala, da so prek nje zlorabljali tudi mene. Saj imam podpisano skupno izjavo za javnost.
Jaz pa javno izzivam: naj pride eden in reče, da mi je dal 10 odstotkov, en evro ali pet milijonov, in se umaknem. Takšnega ne boste našli na tem svetu. Naj mi eden pove, da sem kaj vzel zase. Kako je zdaj to javna skrivnost? Niste prebrali njenega opravičila? Ste ga prebrali?
Potem morate vprašati drugače. Tisto, kar je ona rekla, je Delta zanikala. Prijavili so jo tudi odvetniški zbornici. Šel sem tožit, ker je šlo predaleč. Ona ni kdor koli. Na podlagi njene izjave policija hodi k podizvajalcem in sprašuje, ali sem imel kaj zraven. Policija preiskuje. Kaj bo našla? Zanimivo, da so nekateri v vladi vnaprej povedali, da me morajo zapreti.
S čim? Zakaj?
Vsekakor. Ampak ali veste, za koliko stanovanj imamo mi kot mesto svojih zemljišč? Za 12.000 stanovanj. Nobene potrebe ni po novih zemljiščih. Edino zemljišče, ki smo ga prodali, je bilo to ob avtocesti, ki ga je na javni dražbi kupil Petrović iz Beograda. Pri tem, da smo mi bili lastnik dveh tretjin, tretjino pa je imel Istrabenz. To je edino zemljišče, ki smo ga prodali, ki bi bilo primerno za gradnje. Samo ob Cesti dveh cesarjev lahko ta trenutek zgradimo 2500 stanovanj, če bi imeli gradbeno dovoljenje seveda. Ena lokacija je v postopku izdelave natečaja tukaj poleg Sibirije. Tu smo solastniki z DSU, ki je dal našemu stanovanjskemu skladu pooblastilo za vodenje postopka. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je izjemno dolgotrajen. Mi smo v dvajsetih letih prek občinskega stanovanjskega sklada zgradili 3000 stanovanj, skupaj jih imamo zdaj 5000. Največja soseska pa bo nastala v Stanežičah, kjer bo lahko tudi do 2400 stanovanj. Tam bo prostora za 7000 ljudi. Ampak brez kanala C0 ne bo nič iz tega, ker kanalizacije brez kanala C0 nimamo na kaj priklopiti. Imate kakšen ugovor?
Da.
Ne. Narobe. Cene stanovanj določa trg in mesto ne bo gradilo za trg.
Tri kategorije so. Naša neprofitna stanovanja, v naslednjem mandatu jih bo 1800 do 2000. Druga kategorija so študentski domovi, te gradi država in tudi te zmogljivosti vplivajo na povpraševanje na stanovanjskem trgu. Mi smo z načrtom omogočili dva tisoč postelj na Vojkovi cesti, še 700 postelj je mogoče zgraditi na Dunajski in še 800 na Roški. Dokumenti so pripravljeni, samo država mora začeti graditi. Tretja rešitev pa je omejitev kratkoročnega oddajanja. Mi smo že sprejeli na podlagi zakona, da bomo dovolili oddajanje julija in avgusta, ko ni študentov. To so trije ukrepi. Četrti pa je gradnja večjega števila stanovanj za trg, kar pomeni znižanje cene.
Tam sem bil na polaganju temeljnega kamna. 2400 evrov je stal kvadratni meter. Upali smo, da to zemljišče nekdo kupi, saj je tam zevala jama in smo se bali, da se bodo sosednji objekti porušili. Cena stanovanj je nato eksplodirala, ker jih je bilo premalo.
Druga stvar pa je davčna politika. Leta 2011 sem predlagal, da če imaš hišo ali stanovanje, plačuješ samo nadomestilo za stavbno zemljišče, tako kot zdaj. Tisti, ki bi kupil 10 stanovanj za naložbo, pa bi moral plačati več davka. Veste, koliko vlad sem dal skozi …
Z vsemi sem govoril. Doslej sem preživel že šest ali sedem vlad.
Vsi razpolagajo s podatkom, da je 11.000 praznih stanovanj. To ste spet pobrali od protikandidata, ki je rekel, da bo to uredil, da se oddajo, nato pa le to, da bo naredil evidenco praznih stanovanj, ko sem ga opozoril na odločbo ustavnega sodišča, ki je prepovedalo tako oddajanje v Postojni. Edini način za ugotavljanje, ali je stanovanje prazno, so podatki o porabi elektrike. Mesto trenutno ne more nekomu reči, da naj plača davek ali pa odda stanovanje. Ustavno sodišče je to prepovedalo. Kot občina ne moremo dati davka na prazno stanovanje.
Ta ideja je čisti populizem. Tisti, ki o tem govori, je imel v vladi štiri leta časa, da bi to naredil. Očitno bo to naredila sedanja vlada. V Sloveniji, razen Ljubljane, ne boste našli občine, ki od 1. oktobra 2023 ni zvišala cene vrtca za starše. Le mi nismo tega storili.
To mora urediti država. In nisem za to, da bi kar vsi, tudi tisti z visokimi dohodki, imeli brezplačni vrtec. Zdaj bom vrnil žogico kandidatu, ki je bil v prejšnji vladi: ali pri 15 milijardah proračuna res niso našli denarja za brezplačni vrtec?
Rekel bi, da je to zgodba, o kateri smo prej govorili v zvezi s komisijami. Če želiš, da se nič ne zgodi, ustanovi komisijo. Drama je tragedija. Moram priznati, da mi je to nerazumljivo. Spomnim se tistih poplav, zaradi katerih je ravnatelj odstopil. Bil sem na sestanku z Asto Vrečko, s katero sva dobro sodelovala, prisotni so bili tudi odvetniki sosedov. Oni so se bali, da se jim bo zaradi gradnje nove Drame blok podrl. Ampak dobili so od države zagotovilo, da bodo v primeru porušitve objekta dobili nova stanovanja. To je bilo rešeno. Ostalo je vprašanje uporabe ceste, ki je solastnina. Na žalost se je potem vlada zamenjala, zdaj se dogaja, da se projekt vrača na začetek. Če razpišeš nov projekt, moraš nekoga izbrati z natečajem. Sedem let se ne bo zgodilo nič! Garantiram! Prej ni mogoče, ker je treba izvesti natečaj, dobiti arhitekta, ki potrebuje čas, da pripravi načrte, potem pa je treba dobiti gradbeno dovoljenje.
Problem pa je v tej zakonodaji, kjer se v principu za vsako stvar lahko vsakdo pritoži brez posledic.
Govorim o nečem drugem, ne o razlastitvi, temveč o pritožbah. Mi nismo nikogar razlaščali. Prej ste spraševali, zakaj je naša sodelavka zaradi C0 obiskovala lastnike nepremičnin. Razlastitev je bila mogoča, ampak jaz zagovarjam mnenje, da je dogovor boljša pot.
Kako lahko govoriš z nekom, ki ti napoveduje, da te bo obiskala policija in te odpeljala?
Prvič, verjamem, da bom izvoljen, nisem pa prepričan, ali bo Janša tri leta na oblasti. Minuli referendumi so bili za vlado hud udarec. Dveh strank ni več, Demokratov in Resnice. Zdaj morajo držati skupaj, drugače jih ne bo več. Tudi o referendumu 6. decembra sem prepričan, da bo civilni družbi, sindikatom in opoziciji uspelo. Potem bo težko voditi državo.
Delal bom tako kot prej. Ker nismo mogli izvesti projekta tržnice, smo naredili drugih 20 ali 50 projektov. Bomo pač delali otroška igrišča.
Moram priznati, da je bil zame to ob tolikšni volilni udeležbi velik praznik demokracije. Vesel sem, da so minile mirno. Čestitam študentom in Študentski listi. Dobili so parlament, kar pomeni, da imajo vse niti v rokah. Najprej morajo izvoliti predsednika parlamenta, se konstituirati, potem predlagati mandatarja. Želim jim uspešno delo v korist razvoja Srbije. Čaka pa jih težko delo.
Najbolj pa me navdušuje, da so v nasprotju s primeri v Evropi te volitve minile mirno, tako kot prej v BiH. Nihče iz evropske komisije ni rekel nič slabega ne o volitvah v Bosni oziroma v Republiki Srbski ne o volitvah v Srbiji. Svoje odnose z Vučićem bom ohranil. Prijatelj sem v slabem in v dobrem.
To pa je tista višja politika, ki zame ni sprejemljiva. Prvi poklon žrtvam genocidu v Srebrenici sem naredil pred desetimi leti na Prešernovem trgu.
Očitno je bila ta zgodba v teh državah tako izpostavljena, da je to, da so častili Mladića, prineslo Dodiku zmago na volitvah. Spoštujem sodišče in sodišče v Haagu je odločilo, da je Ratko Mladić vojni zločinec. In sam sem pred mesecem napisal pismo županu Sarajeva, da soglašam, da je Mladić vojni zločinec. Zame je s tem zgodba končana. Lahko se družim z ljudmi, tudi če imamo različna stališča in se ne vtikamo drug v drugega. Mene Vučić in Dodik nista poskušala prepričati o čem drugem, ker sta poznala moje stališče.
Ker so se ljudje tako odločili. Hoteli so spremembo. V njihovem programu – morda sem kaj spregledal – nisem slišal nič drugega kot tisto osnovno: nočemo Vučića. Zelo pametno se mi je zdelo, da se Študentska lista ni pustila potegniti v pogovor z Vučićem o cestah, bolnišnicah ali pokojninah in on jih ni mogel pripeljati na svoj teren …
Drži.
Možno. To pomeni, da bo Dnevnik volilce nagovarjal, naj gredo na referendum proti Jankoviću.
Moja kampanja bo kot vedno temeljila na tem, da nikogar ne bom žalil. Moja absolutna prednost je, da poznam Ljubljano, da smo v 20 letih naredili 2600 projektov in da sem srečal 200.000 ljudi. Paradoks pa je, da je teh 20 let tudi moja slabost. Imamo najboljšo ekipo in najboljši program. Želim, da Ljubljančani sami ocenijo, koga želijo za župana. Pričakujem podporo tako za župana kot za večino v mestnem svetu.
© 2026 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.