Kaj vse smo v Ljubljani že naredili in kakšni so naši načrti za prihodnja štiri leta. Časopis lahko prelistate in prenesete, spodaj pa ga preberete po poglavjih.
Časopis Liste Zorana Jankovića, ki ga prejmete v poštni nabiralnik. Strani listate s puščicama ali s potegom prsta, na telefonu se z dotikom odpre čez cel zaslon.
V Ljubljani so edina stalnica spremembe, na katere se odzivamo vnaprej. Z več kot 130 projekti na leto je v mestu vsakih nekaj dni kaj novega. Od skupaj 2.600 projektov smo jih več kot 2.200 izvedli zunaj mestnega središča. Nekateri so veliki in vidni mnogim, drugi le bližnjim sosedom, a vsak je pomemben za kakovost življenja v našem mestu.
Ljubljana je rastoče mesto. Več prebivalcev pomeni več vsakdanjih izzivov: stanovanja, pretočnost cest in parkiranje, pri čemer zelen značaj mesta ohranjamo in krepimo. Smo gospodarsko, politično, izobraževalno in kulturno središče države in tako kot ves svet vse bolj občutimo podnebne spremembe.
S projekti Vizije 2025 smo zgradili ključne temelje. Z novo razvojno vizijo do leta 2045 jih bomo nadgradili v najboljše mesto za življenje.
72 % Ljubljančank in Ljubljančanov je z življenjem v Ljubljani zadovoljnih ali zelo zadovoljnih, 18 % srednje zadovoljnih in 10 % nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih (Ninamedia, september 2026).
Vizija Supermesto 2045 je prejela mednarodno nagrado Maks Fabiani 2026. Žirija je poudarila, da v ospredje postavlja kakovost vsakdanjega življenja, javni prostor, zeleno infrastrukturo, trajnostno mobilnost, podnebno odpornost, dostopnost storitev, različne oblike bivanja in vključujoče upravljanje. Več o nagradi
Poglej v časopisu, stran 8 · Številke: Prebivalci in zadovoljstvo
V Mestni občini Ljubljana je registriranih več kot 162.000 osebnih avtomobilov, 541 na 1.000 prebivalcev. Vsak dan pride v mesto več kot 150.000 dnevnih migrantov s približno 140.000 vozili, zato je v Ljubljani dnevno 300.000 vozil, eno na vsakega prebivalca. Cestni promet je poleg individualnih kurišč največji vir onesnaženja zraka.
Območje za pešce v mestnem središču širimo od leta 2007, danes obsega 24 hektarjev.
Kavalir: 24 voznikov nas brezplačno zapelje z 11 električnimi vozili. Prijatelj Kavalir prebivalce Sostrega pelje do zdravnika, lekarne in upravne enote, Klinko Kavalir pa bolnim in starejšim krajša poti po območju UKC Ljubljana.
480 kilometrov kolesarskih poti sproti prenavljamo in gradimo nove.
BicikeLJ ima 880 koles, 432.000 registriranih uporabnikov in 15,9 milijona izposoj, postaje so v 15 četrtnih skupnostih. Električna kolesa BicikEL so na voljo že v 9 občinah ljubljanske regije, v prihodnje bomo s 549 kolesi povezani z 20 občinami.
Električna vozila souporabljamo na 57 javnih in 105 zasebnih lokacijah.
Dijaki in študenti se z LPP vozijo za 0,55 € na dan (letna vozovnica stane 200 €).
Več kot 62 % poti po mestu opravimo peš, s kolesom ali z javnim prevozom.
Na 7 parkiriščih P+R je več kot 2.500 parkirnih mest: avto pustimo na obrobju, pot nadaljujemo z avtobusom ali kolesom.
Od leta 2007 smo na več kot 900 od 1.627 ulic in cest izvedli manjše ali večje prenove, med njimi Cesto dveh cesarjev, Slovensko, Trubarjevo, Letališko, Litijsko, Dunajsko, Tržaško, Tbilisijsko, Ižansko in Črnovaško cesto.
Park varne mobilnosti je prvi v Evropi, ki združuje preventivno izobraževanje in pomoč žrtvam prometnih nesreč. Uresničujemo Vizijo NIČ: promet brez smrti in hujših poškodb.
Po ljubljanskih ulicah vozi 135 okolju prijaznejših avtobusov, prihaja jih še 56, do leta 2030 bo vsa flota ogljično nevtralna. Število potovanj se je z 28 milijonov leta 2022 povečalo na 35,2 milijona leta 2025, letos jih bo 38 milijonov. Z linijami LPP smo neposredno povezani z devetimi sosednjimi občinami, od leta 2024 z linijama 12D in 21D tudi z Domžalami.
Potniški center Ljubljana: osrednja prestopna točka za avtobuse in vlake z novimi zelenimi površinami ter varnejšimi potmi za pešce in kolesarje ob Masarykovi.
Zvezne rumene pasove na vseh glavnih vpadnicah in pametne semaforje za večjo prepustnost skozi središče.
Novo omrežje avtobusnih linij: dve zmogljivi hrbtenični liniji, ki se križata v središču, in nove tangencialne linije, ki povezujejo obrobje mimo centra.
Zmogljivejše baterijske tramvaje za hitrejše, zanesljivejše in pogostejše povezave.
Mrežo kolesarskih ulic (Miklošičeva, Prule, Ob Ljubljanici, Savska cesta, Rožna dolina …) z umirjenim prometom in prednostjo kolesarjev.
Nova območja superblokov: Parlamentarna četrt, Masarykova, Zupančičeva jama, Poljane, Prule in Zelena jama. Predlog ureditve Parlamentarne četrti bomo do končne rešitve oblikovali skupaj s prebivalci.
Prenove Zaloške, Jurčkove in Litostrojske ceste, Ceste v Gorice, Jadranske ceste in Ceste v Prod ter nove brvi (Gornji trg, Pokopališka, pri cerkvi sv. Mihaela, v marini Rakova jelša, v parku Mesarica, Dolgi breg …).
Gradimo mesto kratkih razdalj, v katerem bo čim več osnovnih storitev dosegljivih peš ali s kolesom v 15 minutah.
Poglej v časopisu, strani 9–11 · Številke: Promet in mobilnost
Kot v drugih velikih mestih so tudi v Ljubljani poleg prometa največji vir onesnaževanja zraka individualna kurišča.
Daljinsko ogrevanje nenehno širimo. Na toplovod in plinovod, skupaj dolga več kot 1.800 km, je priključenih 64.500 objektov, zato je v mestu vse manj kurišč na kurilno olje ali les. Izpusti žveplovega dioksida so 30-krat nižji kot pred tremi desetletji.
Z vlaganji v energetiko od leta 2001 do 2025 smo izpuste prahu zmanjšali za 99 %, žveplovega dioksida za 98 % in dušikovih oksidov za 92 %. Prašnih delcev je bilo leta 2001 približno 500 ton, leta 2025 le 7 ton. Kakovost zraka v Ljubljani je najboljša, odkar jo sistematično merimo (od konca 60. let prejšnjega stoletja), nadaljnje izboljšanje pa ostaja prednostna naloga.
Plinsko-parna enota v Mostah je uporabo premoga zmanjšala za 70 % in podvojila proizvodnjo elektrike. Za predelavo premogovnega kotla v kotel na lesno biomaso smo pridobili 30 milijonov € nepovratnih sredstev (zaključek leta 2030), premog bomo popolnoma opustili. Na daljinsko energetsko oskrbo je priključenih 81 % prebivalcev, cilj je 90 %.
Z zasebnimi partnerji smo vzpostavili največjo energetsko skupnost v državi: 51 sončnih elektrarn na vrtcih, šolah in drugih mestnih objektih, ki proizvedejo dovolj elektrike za 1.300 štiričlanskih gospodinjstev. Elektrarna na strehi Športnega centra Ilirija proizvede 763 MWh na leto, več kot porabi objekt, elektrarni na strehah Energetike Ljubljana pa 520 MWh. V sončni elektrarni Koseze bomo pridobivali elektriko za 45.000 kg zelenega vodika na leto, s katerim bomo v Stanežičah polnili avtobuse LPP (od druge polovice leta 2027).
Odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, danes vozimo v tujino (8.600 tovornjakov na leto) in plačujemo, da jih prevzamejo drugi. Doma bi iz njih pridobili toploto in elektriko za več kot 20.000 gospodinjstev, uporabo premoga zmanjšali za 80 %, ogrevanje na toplovodu pa bi bilo za Ljubljančane cenejše za 50 %. Z njim bi bili skupaj z lesnimi sekanci in soncem 70 % energetsko samozadostni.
Projekt je odvisen od koncesije države. Če jo Ljubljana dobi, bomo razpisali posvetovalni referendum: projekt se bo nadaljeval le, če ga boste podprli.
S projektom C0 več kot 22.500 prebivalcev dobiva urejeno kanalizacijo, pitna voda pa je bolje zaščitena. Pred projektom je bilo na kanalizacijo priključenih 68 % objektov, po njem jih bo 98 %, cilj je 99 %.
Od leta 2014 smo prva evropska prestolnica v programu »Brez odpadkov« in med najuspešnejšimi mesti v Evropi po ločeno zbranih odpadkih (približno 70 %). Mrežo centrov ponovne uporabe širimo, nov bo v soseski Povšetova. Imamo naziv podnebno nevtralno in pametno mesto do leta 2030.
Poglej v časopisu, strani 12–13 · Številke: Kakovost zraka v Ljubljani
Skoraj vseh 100 stavb javnih vrtcev in osnovnih šol je statično prenovljenih in energijsko učinkovitejših. Državo in Evropsko unijo prepričujemo o nujnosti sredstev za potresno obnovo stavb ne glede na lastništvo.
Protipoplavne ukrepe na vodotokih bomo skupaj z državo dokončali do leta 2028, tudi na Glinščici, Dobrunjščici in Gameljščici.
Začenjamo gradnjo južne izpostave Gasilske brigade Ljubljana, ki bo skrajšala odzivni čas gasilcev na jugu mesta, in nov center za zaščito, reševanje in pomoč.
Krepimo samozadostnost, odpornost sistemov ter pripravljenost prebivalcev in ustanov, da bo mesto tudi v kriznih razmerah delovalo povezano, solidarno in stabilno.
Za vzgojo in izobraževanje namenjamo tretjino proračuna: od leta 2007 skupaj 1,8 milijarde €, od tega 493 milijonov € za naložbe v vrtce in šole. Vsi javni vrtci in osnovne šole so potresno varni, 62 stavb je energetsko saniranih, na strehah šol in vrtcev od leta 2010 ni več azbesta.
V vrtce je vključenih 96 % otrok, precej nad državnim povprečjem. Od leta 2007 smo odprli 98 novih oddelkov in zgradili 10 novih enot vrtcev. Smo edina mestna občina v Sloveniji, ki cen vrtcev za starše od 1. 10. 2023 ni zvišala.
Starši v 2. dohodkovnem razredu (12 % staršev) plačajo za otroka v I. starostnem razredu 51 € na mesec, v II. starostnem razredu 41 €. V najvišjem razredu, kamor spada prav tako 12 % staršev, plačajo 420 € oziroma 323 €. Primerjava cen vrtcev v slovenskih mestih
Leta 2018 smo v vrtcu Pedenjped odprli prvi razvojni oddelek za otroke z avtizmom, sledili so oddelki v vrtcih Vodmat, Miškolin in Ciciban. Center Janeza Levca dobiva trinadstropni prizidek z novim igriščem, v gibalnem parku Dečkova pa so igrala za otroke s posebnimi potrebami.
Prenovili smo med drugim OŠ Savsko naselje, Maksa Pečarja, Kolezija, Jožeta Moškriča, Livada, Prule, Dravlje, Sostro, Franca Rozmana Staneta, Miška Kranjca, Vrhovci in Danile Kumar ter vrtce Trnovo, Zelena jama, Otona Župančiča, Mojca, Čira Čara, Miškolin, Jarše in Galjevica. Prenovljeni vrtec Pedenjcarstvo je prejel nagrado Zlati svinčnik.
214 javnih otroških igrišč je brezplačno odprtih za vse otroke. Kmalu bo odprt družinski center Mala ulica Šiška na Gorazdovi ulici s skupnostno kuhinjo, kjer bodo otroci kuhali skupaj s starši. Počitniško varstvo poleti obiskuje več kot 3.000 otrok, letos smo odprli tudi vsa šolska igrišča.
Celovito prenovo OŠ Ketteja in Murna s prizidkom ter prenove OŠ Majde Vrhovnik, Kolezija, Spodnja Šiška in Trnovo, vrtcev Zelena jama in Mladi rod (Kostanjčkov vrtec) ter šolskih igrišč OŠ Zadobrova in Božidarja Jakca.
Še dostopnejše mestno počitniško varstvo za otroke od 1. do 5. razreda.
Nadpovprečno vključenost otrok v vrtce in manj tveganja, da bi bili najranljivejši otroci socialno izključeni.
Poglej v časopisu, strani 15–17 · Številke: Vrtci, šole in mladi
Mreža mladinskih centrov ima 21 lokacij in dva mobilna centra: avtobus Ljuba in Drago obiskuje dele mesta z manj mladinske infrastrukture, avtobus BOR’C pa stoji v Sostrem. Leta 2025 so centri zabeležili 258.000 obiskov. Center mladih Ljubljana BAZA v štirih nadstropjih nekdanje Palače Cukrarna je največji mladinski center v Sloveniji.
Mestnih štipendistk in štipendistov je 2.040, v zadnjem mandatu smo jih sprejeli 312, skupna vrednost štipendij je 12,2 milijona €. Še naprej bomo štipendirali najboljše dijake in študente ter najbolj iskane poklice (zdravnike, informatike, inženirje, znanstvenike) in jim omogočali prvo zaposlitev v mestni upravi, zavodih in podjetjih.
Ljubljana bo privlačnejša za sedeže mednarodnih podjetij, mladi pa bodo svojo kariero lahko razvijali doma.
Želimo postati vodilna prestolnica po številu inovacij na prebivalca in dom tehnoloških izvoznikov.
Podprli bomo tehnološka območja Brdo, Brnčičeva, BTC, Litostroj, Rudnik, Stegne, Tobačna, Tržaška in Zaloška. Tehnološki park Ljubljana že danes podpira inovativne ekipe.
Z Laboratorijem dobrih praks podpiramo pilotne projekte in prenos znanja v prakso.
Podnebne spremembe prinašajo višje temperature, pogostejše vročinske valove, suše, močne padavine in poplave. Zelene površine so ključne za podnebno odpornost mesta.
75 % površine mesta je zelene (gozdovi, polja, travniki, parki in vode), gozd pokriva okoli 40 %. Na prebivalca je 560 m² zelenih površin, od tega 546 m² javnih. 20 % mesta je zavarovane ali varovane narave, imamo 4 krajinske parke. Kot Zelena prestolnica Evrope smo bili leta 2021 izbrani za najboljšo med 20 zelenimi prestolnicami.
Vsako leto posadimo okoli 1.000 dreves, skupaj že več kot 40.000. Drevo odstranimo le, ko odmira ali je nevarno, in ga nadomestimo z novim ali z več novimi. Že sedem let zapored smo prejemniki mednarodnega priznanja »mesto dreves«. Ob skoraj vsaki novi ali prenovljeni večji cesti posadimo nova drevesa.
Mesto zgoščujemo navznoter, ne na račun zelenih površin: nekdanja industrijska in skladiščna območja spreminjamo v sodobne soseske in v zelene površine, teh je že 120 hektarjev. Uredili smo 100 ozelenjenih nadstrešnic LPP na 59 lokacijah, nabrežja Ljubljanice, drevorede ob Žalah, na Linhartovi in ob vpadnicah, Črnuški bajer, Severni park, Šmartinski park, mestne sadovnjake, pasje parke in pitnike. Zavetišče Gmajnice je najsodobnejše zavetišče za zapuščene živali.
Pot spominov in tovarištva je več kot 30 kilometrov dolg zeleni obroč, ki povezuje Ljubljano in je spomin na junaško preteklost mesta heroja.
Na 9 novih vrtičkarskih območjih je 1.100 vrtičkov (Dravlje, Štepanja vas, Rakova jelša, ob Vojkovi cesti, Ježica, Cesta Iga Grudna …), nova bodo na Grbi. Spodbujamo lokalno pridelavo hrane in povečujemo delež lokalnih živil v vrtcih in šolah.
Delež zelenih površin bomo povečali s 75 na 76 %, tudi ob dovoljenju za gradnjo 45.000 stanovanj.
Nov park na mestu remize LPP v Šiški, četrti največji v Ljubljani, s tržnico Remiza, četrtnim centrom in mestnimi stanovanji.
Nove parke Mesarica, Livada in Dolgi breg, Brdo, Podutik in Kolinska ter zelene ureditve ob tovarni Union, Železniškem muzeju, Galjevcu, Gradaščici, Glinščici, Savi in Malem grabnu.
Širitev Botaničnega vrta z novim parkom in mediteranskim rastlinjakom.
Nabrežja Ljubljanice do Ljubljanskega barja in krožno plovbo med Špico, starim mestnim jedrom in Gruberjevim prekopom, z malimi hidroelektrarnami za obnovljivo energijo.
Pet prenovljenih zelenih klinov, ki mesto prezračijo in ohladijo.
ZOO Ljubljana kot sodobno naravovarstveno središče.
Zeleno infrastrukturo pri vsakem novem javnem objektu in kolesarske poti z drevoredi ob železniških progah.
Varna oskrba s pitno vodo ostaja ključna prednostna naloga. Za lepši in varnejši javni prostor smo odstranili že več kot 2.000 nelegalnih oglasnih objektov.
Poglej v časopisu, strani 18–19 · Številke: Zelena Ljubljana
Ljubljana je rastoče mesto. V dveh desetletjih se je število prebivalcev povečalo za približno 35.000, danes nas je okoli 303.000.
Od leta 2007 smo za nakupe in obnove stanovanj namenili 279 milijonov € in objavili razpise za 3.300 neprofitnih najemnih stanovanj. Mestni stanovanjski fond ima 4.865 enot, bivalnih enot za socialno najšibkejše pa smo povečali s 113 na 479.
93 oskrbovanih stanovanj z neprofitno najemnino: 60 v Trnovem, 10 v Dravljah, 12 v Murglah in 11 ob Črnuškem bajerju.
Odprli smo sosesko Rakova jelša I z 99 stanovanji. Z nami živijo tudi soseske Zvezna ulica, Litijska–Pesarska, Novo Brdo, Rakova jelša II, Polje IV, Zelena jama, Knobleharjeva in Dolgi most.
Oktobra smo objavili razpis za 60 mestnih stanovanj za mlade do 30 let s stalnim prebivališčem v Ljubljani.
Gradimo Mestni kare Povšetova s 360 mestnimi najemnimi stanovanji, podzemno garažo in skupnostnimi prostori.
Z vizijo do leta 2045 bo v Ljubljani mogoče zgraditi do 45.000 novih stanovanj, mestni stanovanjski fond pa bomo povečali na 12.000 enot. Večja ponudba bo znižala cene in najemnine, zato bodo stanovanja dostopnejša mladim in družinam. Od države pričakujemo, da bomo za stanovanje, v katerem živimo, plačevali davek v višini NUSZ, za stanovanja kot naložbo pa nepremičninski davek.
Na severozahodu mesta bomo zgradili novo mestno četrt Stanežiče z okoli 2.000 stanovanji za 7.000 prebivalcev, s šolo, vrtcem, športno in kulturno infrastrukturo, zelenimi površinami in javnim prometom. Gradili bomo še sosesko Rakova jelša III, Jesihov štradon in mestna stanovanja na Resljevi, Cesti španskih borcev, ob Cesti dveh cesarjev, na Masarykovi in Šmartinski, v Sibiriji, Zeleni jami in ob novem parku v Šiški.
Soseske, kot so Koseze, Fužine, Štepanjsko naselje in Šiška, urejamo tako, da je čim več storitev 15 minut od doma, da se otroci varno igrajo na dvoriščih in da imajo stanovalci pri parkiranju prednost pred obiskovalci. V Kosezah prebivalci po preureditvi poročate o večji varnosti, urejenosti in prijetnejšem bivanju.
V Štepanjskem naselju imajo stanovalci prednost pri najemu 90 parkirnih mest v novi garažni hiši na Pesarski cesti, ob Parmski in Pesarski cesti ter pri trgovini Lidl je 150 novih mest, s soglasjem stanovalcev smo uredili tudi parkirišče na Bilečanski s 308 mesti. Brez soglasja stanovalcev parkirnega režima v soseskah ne bomo spreminjali, na zelenicah in pločnikih pa parkiranje ostaja prepovedano.
S prostorskim načrtom za Vojkovo smo državi omogočili gradnjo študentskega doma z 2.000 ležišči, z načrtom za Roško pa novo izobraževalno središče in dom s 360 ležišči. Državo spodbujamo h gradnji doma ob Dunajski cesti (okoli 700 ležišč). Kratkoročno oddajanje stanovanj bomo omejili na 60 dni na leto, julija in avgusta, ko ni študentov, da bodo najemna stanovanja dostopnejša študentom in mladim družinam.
Poglej v časopisu, strani 20–21 · Številke: Stanovanja
S predstavniki 17 četrtnih skupnosti se redno srečujemo (župan, podžupani, vodje oddelkov), predstavimo načrte in skupaj obravnavamo predloge. Sveti četrtnih skupnosti vsako leto pripravijo plan manjših del, doslej smo jih izvedli več kot 1.000. Namesto spletnih glasovanj gradimo neposreden stik z ljudmi, kar dokazujemo s projekti, ki so nastali na pobudo prebivalcev.
Odgovorili smo na več kot 80.000 vaših pobud, na dnevu odprtih vrat je župana obiskalo več kot 33.000 Ljubljančank in Ljubljančanov. Župan je z ekipo skoraj vsak dan na terenu, kjer se marsikaj dogovori in uredi takoj. S projektom Skupaj zunaj smo od leta 2019 omogočili 78 delovnih akcij prebivalcev.
Uredili smo Doživljajski most med Novimi Fužinami in Štepanjskim naseljem, četrtne mladinske centre (Črnuče, Šiška, Zalog, Bežigrad …), prenovili pokopališča Rudnik, Polje in Vič, razširili pokopališče v Sostrem ter uredili Alejo Žale in Vodnikovo domačijo. Center Zalog deluje že 10 let, Center Golovec od leta 2023.
Nova četrtna središča Barje, Šmarna gora, Jarše, Fužine, Šiška Remiza, Stanežiče in Moste z mladinskimi centri, dnevnimi centri za starejše, igrišči ter enotami Zdravstvenega doma in Mestne knjižnice.
Prenovo tržnice Moste s parkiranjem pod zemljo in novo plesno četrtjo ter prenovo osrednje tržnice z dokončanjem Mahrove hiše in novim igriščem na Krekovem trgu.
Prenovo tržnic v Šiški, Bežigradu, Mostah in Kosezah ter nove tržnice Barje, Remiza in Stanežiče in veletržnico.
Tudi Ljubljana se srečuje s staranjem prebivalstva.
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana pomaga starejšim, invalidom in kronično bolnim pri vsakdanjih opravilih, da lahko čim dlje kakovostno živijo doma. Cene storitev v zavodih ZOD Ljubljana in Pristan so visoko subvencionirane, postopoma vzpostavljamo mrežo dolgotrajne oskrbe na domu.
Hiša Hospic je še vedno edina v državi, ki neozdravljivo bolnim nudi brezplačno 24-urno paliativno oskrbo, njihovim svojcem pa podporo. Leta 2023 smo odprli terapevtski park Hradeckega. Bivanjska Poljanska je sodoben center za brezdomne ljudi v središču mesta, ki uporabnike vodi do lastne bivalne enote in samostojnosti.
Gradimo mesto, kjer se vsi čutimo sprejete ne glede na narodnost, spolno usmerjenost, vero ali druge pripadnosti. Borimo se proti sovražnemu govoru, zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja in skupaj z nevladnimi organizacijami pomagamo starejšim, otrokom, mladim, ljudem z oviranostmi in vsem socialno izključenim. Mesto, prijazno najranljivejšim, je mesto, prijazno vsem.
Več dnevnih centrov aktivnosti za starejše in mestni center za demenco z dnevnim varstvom.
Nadaljevanje integrirane oskrbe na domu.
Kot drugje v Evropi tudi v Ljubljani primanjkuje zdravnikov. V Zdravstvenem domu Ljubljana je opredeljenih okoli 250.000 pacientov, od tega 80.000 ni Ljubljančanov, zakon pa ne dovoljuje, da bi koga zaradi prebivališča odslovili. Brez osebnega zdravnika ali pediatra je po zadnjih podatkih 24.379 Ljubljančanov, leta 2023 jih je bilo 33.000.
Brez osebnega zobozdravnika je okoli 114.000 ljudi, brez osebnega ginekologa 40.000 žensk, a 1. 10. 2026 je paciente še vedno opredeljevalo 51 zobozdravnikov in 15 ginekologov.
Čeprav je treba pomanjkanje zdravnikov reševati na državni ravni, smo se ga v Ljubljani lotili sami:
Kadrovske štipendije do 600 € na mesec za študente medicine in zdravstvene nege, s podporo in možnostjo zaposlitve v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Mestna neprofitna stanovanja za zdravnike od drugod, ki se zaposlijo v Zdravstvenem domu Ljubljana (doslej 29).
V Zdravstvenem domu Ljubljana je največ mladih zdravnikov doslej: 17 specializantov pediatrije in 52 družinske medicine. Do konca leta začne paciente opredeljevati 5 zdravnikov, ki lahko skupaj sprejmejo do 7.500 pacientov. Do konca mandata bo imel vsak Ljubljančan možnost izbrati svojega zdravnika.
Od leta 2023 smo podelili dodatnih 43 koncesijskih programov, od leta 2007 več kot 100: v družinski medicini, ginekologiji in pediatriji, razpisi za nove so v teku.
Sofinanciramo ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Z nami živijo prizidek ZD Bežigrad, novi prostori ZD Črnuče, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, nove poslovalnice Lekarne Ljubljana in prostori Zavoda za oskrbo na domu v Vili Urška.
Novo enoto Zdravstvenega doma Ljubljana v Jaršah (družinska medicina, zobozdravstvo, razvojne ambulante, center za duševno zdravje) v četrtnem centru Jarše. Na gradbeno dovoljenje sta se pritožila dva posameznika, na odločitev sodišča čakamo nerazumno dolgo.
Prenovo ZD Rakovnik in četrtnega centra Savlje s centrom za duševno zdravje, novo enoto Šmartno – Šmarna gora in energetsko prenovo zdravstvenega doma na Aškerčevi.
Izobraževalni center Metelkova s centrom za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog.
Krepimo terensko delo nevladnih organizacij z uporabniki drog ter sofinanciramo dnevne centre in edino varno hišo za uporabnice drog, ki so žrtve nasilja. Ministrstvo za zdravje je podprlo program varne sobe, ki ga izvaja društvo Šent. Na voljo bo prihodnje leto in bo zmanjšal uporabo drog na javnih površinah.
Poglej v časopisu, strani 25–26 · Številke: Zdravje
Za kulturo namenjamo 11 % letnega proračuna, v petih mandatih skupaj več kot 670 milijonov € za kulturo in kulturno infrastrukturo. Kultura za nas ni strošek, ampak naložba v ljudi in v bolj odprto, solidarno in sočutno družbo.
Na leto je v mestu več kot 14.000 kulturnih dogodkov, vsaj 70 % je brezplačnih.
Festival Bobri za otroke in mlade, prvi te vrste v Sloveniji, poteka od leta 2008: letos 166 prireditev na 64 prizoriščih in 14.458 brezplačnih vstopnic.
Posameznikom in organizacijam v javnem interesu na področju kulture brezplačno oddajamo 186 prostorov s skupaj 18.000 m².
Nevladnim organizacijam sofinanciramo 151 projektov (leta 2019 122) in 61 štiriletnih programov (leta 2019 49), skupaj 4,1 milijona € na leto. Smo edino mesto, ki svojo kulturno infrastrukturo daje v upravljanje nevladnim organizacijam (Vodnikova domačija, ŠKUC, Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej, Center kulture Španski borci).
Od leta 2007 smo prenovili ali odprli 7 enot Mestne knjižnice Ljubljana (Šiška, Zadvor, Šentvid, Savsko naselje, Zalog, Polje, Center Rog). Od leta 2015 smo Unescovo mesto literature.
Skrbimo za 391 spomenikov lokalnega pomena ter 184 spomenikov in spominskih plošč.
Z nami živijo Center Rog, Cukrarna, Plečnikova hiša, Plečnikov avditorij v Tivoliju, Kino Šiška, Lutkovni muzej, Kinodvor, Vila Zlatica s Forumom slovanskih kultur, Križanke, obnovljeni Ljubljanski grad, Švicarija z ateljeji in umetniškimi rezidencami ter Vodnikova domačija.
Tovarno sodobnega plesa na mestu nekdanje tovarne TEOL, ki bo skupaj s Španskimi borci v Mostah ustvarila plesno četrt.
Mestni kino Minipleks s petimi dvoranami v podhodu Ajdovščina. Kinodvor je lani na skoraj 2.000 projekcijah obiskalo več kot 134.000 gledalcev, zato potrebuje nove prostore.
Prenovo Plečnikovega Baragovega semenišča za Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom.
Nove prostore za Mestno gledališče ljubljansko, obnovo stavbe na Ambroževem trgu 5 za Gledališče pod figo, celovito obnovo Mestne galerije, prenove knjižnic in novo lokacijo osrednje Knjižnice Otona Župančiča.
Poglej v časopisu, strani 27–28 · Številke: Kultura
Javni zavod Šport Ljubljana skrbi za več kot 100 športnih in prireditvenih objektov ter površin na prostem.
Za programe športnih društev namenjamo 17,9 milijona € na leto: 340.000 ur brezplačne uporabe objektov v vrednosti 10 milijonov € in plače 530 trenerjev v vrednosti 7,9 milijona €.
Letos poleti je bilo na ljubljanskih bazenih 171.774 obiskov.
NLB Ljubljanski maraton je ob 30. obletnici dosegel rekord: več kot 33.000 udeležencev iz 84 držav. Na Maratonu Franja BTC je kolesarilo 7.000 kolesarjev, na 4. Ljubljanskem festivalu športa nas je bilo 25.000.
Z nami živijo Športni center Ilirija, Gimnastični center Ljubljana, kopališči Kolezija in Vevče, Športni park Stožice, rolkarski park v Stožicah, koloparki po vsem mestu, otoki športa, Odbojkarski center Ludus in Golf center Stanežiče.
Rekreacijske površine največ 300 metrov od doma: manjši športni centri, otoki športa in večgeneracijska igrišča. Redno športno aktivnih bo 80 % prebivalcev.
Energetsko nevtralne športne centre: Center športov na ledu Tivoli, Center plezalnih športov Vič, Teniški center Ljubljana na Viču, Kolesarski center Tomačevo, Hipodrom Stožice in Nogometni center Vižmarje Brod.
Glavni atletski in nogometni stadion z atletsko dvorano ter pomožnima stadionoma.
Prenovo Bloudkove skakalnice, kajakaškega centra Tacen, Golf centra Trnovo in Centra vodnih športov Livada.
Nove ali prenovljene telovadnice na OŠ Milana Šušteršiča, Prule, Šentvid, Ketteja in Murna, Polje, Prežihovega Voranca, Zadobrova, Božidarja Jakca in Trnovo. Do leta 2027 bodo na vseh osnovnih šolah delovali vodje šolskih športnih krožkov.
Šport bo ostal dostopen vsem otrokom ne glede na socialni položaj njihovih družin.
Nordijski center bomo zgradili, če bomo pridobili zasebnega partnerja.
Poglej v časopisu, strani 29–30 · Številke: Šport
Turizem ustvari približno odstotek slovenskega BDP. V dejavnostih, povezanih s turizmom, dela 20.676 ljudi oziroma 8,3 % delovno aktivnih prebivalcev, neposreden vir dohodka pa je za skoraj 12 % meščanov. S turistično takso sofinanciramo ureditve nabrežij, ozelenitve, brvi, pitnike, koloparke in brezplačne prireditve na prostem.
79 % Ljubljančanov je všeč, da je mesto privlačno za obiskovalce, 74 % ima do turizma pozitiven odnos, 63 % pa meni, da imajo meščani in lokalno gospodarstvo od turizma koristi (Turizem Ljubljana). Smo med 40 najbolj trajnostnimi destinacijami na svetu.
Ljubljana z množičnim turizmom ni preobremenjena in tudi ne bo postala. Naše temeljno poslanstvo je kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov, zato:
spodbujamo obiske v manj obremenjenih mesecih,
kakovost postavljamo pred število: ohranili bomo okoli 1,1 milijona turistov in 4 do 5 milijonov nočitev,
razvijamo lokalne izdelke in kulinarična doživetja pri lokalnih pridelovalcih,
širimo območje za pešce in obiskovalce usmerjamo tudi zunaj mestnega jedra,
omejujemo velikost turističnih skupin.
Poglej v časopisu, strani 30–31 · Številke: Turizem
Zadolženost: Mestna občina Ljubljana je dolgoročno zadolžena za 121,7 milijona €, 402 € na prebivalca. Zakonska meja za leto 2026 je okoli 363 milijonov €, zato bi se lahko dodatno zadolžili še za 241 milijonov €, česar ne načrtujemo.
Javna naročila: v petih mandatih smo izvedli 69.706 postopkov v skupni vrednosti 2.042.826.193 €.
Evropska sredstva: od leta 2007 smo z 259 projekti pridobili 358 milijonov € nepovratnih sredstev, od tega mestna uprava s 117 projekti 333 milijonov €, med drugim za Mrtvaški most, Kino Šiška, stadion Stožice, Trg republike, Plečnikovo hišo, Cukrarno, RCERO, projekt Čisto zate, prenove Dunajske, Tržaške, Poljanske in Trubarjeve ceste ter OŠ Prule.
Še naprej bomo dejavni v evropskih in svetovnih mrežah mest, v regiji (RRA LUR, RDO) in med največjimi slovenskimi občinami (ZMOS).
Poglej v časopisu, stran 31 · Številke: Finance Mestne občine Ljubljana
»Drage Ljubljančanke in Ljubljančani, Ljubljano ustvarjamo skupaj z vami, zato vas vabim, da se 15. novembra udeležite volitev in glasujete za Listo Zorana Jankovića in zame.« Zoran Janković
Na glasovnici: Zoran Janković za župana pod številko 4, Lista Zorana Jankovića za mestni svet pod številko 6.
V časopisu so tudi predstavitev Zorana Jankovića, kandidatke in kandidati Liste za mestni svet in nosilci list za četrtne svete.
Spomnite tudi družino in prijatelje, kdaj in kje lahko glasujejo.
Zadnji dan za zahtevek za glasovanje po pošti
Volilna komisija MOL, [email protected]
Predčasno glasovanje za vse, ki bodo 15. 11. odsotni
Gospodarsko razstavišče, Marmorna dvorana, Dunajska cesta 18
Zadnji dan za zahtevek za glasovanje na domu
Volilna komisija MOL, [email protected]
Morebitni drugi krog za župana
Isto volišče kot 15. 11.
© 2026 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.