Delimo intervju, objavljen na portalu MMC RTV Slovenija (6. 10. 2025) v katerem je župan spregovoril o prometu, javnem prevozu, parkiriščih, kakovosti zraka, nedostopnosti stanovanj zaradi visokih cen in najemnin, ogrevanju, varnosti in še marsičem.
Avtorici: Aleksandra K. Kovač, Taja Lesjak Šilak
Foto: BoBo/Borut Živulović
--
Zoran Janković: Parkirnine so tudi način, da se število avtomobilov zmanjša
Zoran Janković že dvajset let vodi Ljubljano, čeprav je pred iztekajočim se mandatom dejal, da bo ta njegov zadnji, si je premislil. Kot pravi, je razlog ta, da je v odlični fizični formi in da ga je izredno navdušila vizija Supermesto, vizija Ljubljane do leta 2045, ki si jo želi začeti uresničevati.
Na lokalnih volitvah je prvič kandidiral leta 2006, ko je zmagal v prvem krogu z 62,99 odstotka glasov (njegov glavni nasprotnik, France Arhar, jih je prejel 20,85 odstotka), njegova lista pa je dobila 23 od 45 sedežev v mestnem svetu.
Štiri leta pozneje, leta 2010, je prejel še več, 64,79 odstotka glasov, njegova lista pa je zasedla 25 mest v mestnem svetu. Podobno prepričljivo je zmagal tudi leta 2012 na nadomestnih volitvah (60,99 odstotka glasov), leta 2014 pa jih je dobil nekaj manj, a še vedno dovolj za zmago v prvem krogu (57,53 odstotka glasov). Se je pa slabše odrezala njegova lista, ki ni ohranila večine v mestnem svetu.
Leta 2018 je s 60,45 odstotka podpore dobil županski mandat še za nadaljnja štiri leta. Njegova stranka je dosegla absolutno večino tudi v mestnem svetu.
Leta 2022 je znova prepričljivo zmagal z 61,83 odstotka glasov. Njegova lista je v mestnem svetu sicer dobila največ sedežev, a je tokrat ostala brez absolutne večine.
Zoran Janković je tako z dvajsetimi leti županovanja že šestkrat prepričljivo dobil zaupanje Ljubljančanov. V času njegovega vodenja je Ljubljana postala Zeleno mesto, po njegovih besedah mesto z največ kvadrati zelenih površin na prebivalca, z razširitvijo območij brez prometa je postala prijaznejša do pešcev in kolesarjev ter pridobila številne druge javne projekte.
Hkrati pa je Zoran Janković župan, ki se ves čas spoprijema z očitki, da marsikaj dela "po svoje", zaradi njegovih domnevno spornih nepremičninskih poslov pa potekajo tudi procesi na sodiščih. Župan očitke zanika in pravi, da ni storil ničesar narobe. Omeniti je treba tudi razvpiti kanal C0, za katerega občina pravi, da je končan, a še ne deluje, ker ga še vedno spremljajo odprta pravna vprašanja in okoljski pomisleki.
Pred tokratnimi lokalnimi volitvami smo se, tako kot z župani drugih mestnih občin v Sloveniji, z županom Ljubljane pogovarjali o težavah, napredku in načrtih za občino.
Dajmo kar po vrsti. Stožice, torej nedokončani trgovski del, je gospod Rastoder (Izet Rastoder iz družbe Rastoder op.a.) prodal. Kupil ga je gospod Milanović (Mladen Milanović, lastnik družbe MG Mind op.a.), ki ima zdaj partnerje pri projektu in upam, da bo v oktobru podpisano pismo namere med novimi lastniki in da bodo takrat projekt tudi predstavili. Videl sem osnutek, delajo ga arhitekti biroja Sadar Vuga in pa arhitekti iz Barcelone. Zame, ki sem kariero začel v trgovini, je projekt izjemno lep. In to je želja, za katero upam, da se bo izpolnila.
Kar se tiče Plečnikovega stadiona … Na žalost projekt stoji. Spet smo na sodišču. Izbran je novi sodni cenilec, ki ga je sodišče določilo glede tiste sporne parcele številka 312, na severu, kjer so Fondovi bloki. To je še enkrat v obravnavi. Pred stadionom, na južni strani, je dovoljena 70 metrov visoka stolpnica, v kateri bi bil del namenjen za zdravstvo, del pa za šport. Stadion res propada in tak, kot je zdaj, nima nobene perspektive. Mi smo ga bili pripravljeni odkupiti, pod pogojem, da ga lahko obnovimo, pripravljen je bil tudi osnutek prenove. Je pa stadion spomeniško zaščiten. Moja želja je bila samo to, da se - v primeru, da prevzamemo obnovo - dovoli, da se na tem stadionu igrajo tudi tekme, kar pomeni novo travo, reflektorje, streho, klopi … Ampak to je zdaj spet na sodišču.
Kar se tiče prenove tržnice imamo gradbeno dovoljenje, tako kot smo ga imeli pred 15 leti, ampak so se spet nekateri pritožili in tudi ta zadeva je zdaj na sodišču. Bi si pa seveda želel uresničitev tega projekta, s katerim bomo izboljšali tako pogoje dela ponudnikov na tržnici kot uporabniško izkušnjo obiskovalcev, pa tudi javni prostor bi na novo uredili in iz njega umaknili avtomobile in druga vozila. V podzemne etaže bi umestili servisne prostore s skladiščem in hladilnico, stiskalnico za ostanke sadja in zelenjave, ki je zdaj zunaj, prostor za dostavna vozila za prodajalce, parkirna mesta za obiskovalce in za stanovalce ožjega mestnega središča.
Ne, nisem. Tudi drugi projekti so potrebovali svoj čas. Če se spomnite leta 2006 smo imeli 22 ključnih projektov od skupaj 92. Že takrat smo predstavili te projekte. Na maketi, ki jo je pripravil profesor Koželj, smo pokazali, kaj naj bi se prenavljalo in eni projekti so vztrajali 20 let. Konkretno železniška postaja, avtobusna postaja … Ta je imela takrat madžarskega lastnika, zadeve se niso odvijale, kot bi se morale. Mi tam nismo imeli zemljišč. Ko se je potem vključila OTP banka, so se stvari premaknile in projekt zdaj izjemno lepo raste. OTP banka bo konec leta 2027 končala severni del, marca 2028 pa južni del. Minister Vrtovec je napovedal, da se bo železniška postaja zgradila do konca in zdaj čakamo samo, da ministrstvo izda razpis za nadaljevanje gradnje. To pomeni, da bi bila, tako kot je na Dunajski cesti, proga dvignjena tudi pri Orto baru. Torej, da država »naredi« stene in podlago za tirnice, mi pa potem še cesto.
Celoten projekt je vreden milijardo 200 tisoč evrov investicij, in sicer tako zasebnih, državnih in mestnih.
Želja je veliko. To je tudi razlog, zakaj sem se odločil za naslednji mandat. Pred prejšnjimi volitvami sem rekel, da bo to moj zadnji mandat. Razlogov za to sem takrat imel več. Eden je bil ta, da sem moral preveriti svoje zdravstveno stanje, kar je trajalo nekaj časa, in letos sem to že odpravil, tako da sem v izjemno dobri kondiciji. Druga stvar pa je, da me je izjemno navdušila vizija Supermesto, torej vizija Ljubljane do leta 2045, ki je nastajala kar dve leti. Projekt je vodil arhitekt in podžupan doc. Rok Žnidaršič, sodelovali pa so številni strokovnjaki iz različnih področij. In je res nekaj izjemnega. Začel bom s tem, da je v tem načrtu predvidena gradnja 45.000 stanovanj, od tega 35.000 za trg, ker je to edini način, ki ga poznam, da bi se cene stanovanj znižale. Druge variante ni. Večja ponudba bo nižala ceno. Drugače ne gre.
Mi pa bomo zgradili 10.000 naših stanovanj, torej mestnih, neprofitnih, z zelo ugodno ceno. Gradnja zahteva svoj prostor, ampak, kar me najbolj navdušuje, je, da kljub temu dvigujemo odstotek zelenih površin iz 75% na 76%. Pa že imamo največ zelenih površin v Evropi, kar 546 m2 na prebivalca. Kako je to mogoče? Ker gredo stavbe v višino. Na zadnji seji mestnega sveta smo že sprejeli prostorski akt za del področja od Kolinske do Žita v lasti gospoda Boscarola. Območje Kolinske se ruši, tam že nastaja lep trg s parkom in tam bodo tudi nova stanovanja. Imamo območje v Šiški, na katerem je zdaj LPP, ki se bo preselil v Stanežiče. To je mestno zemljišče veliko pet hektarjev, ki bi ga lahko prodali, ampak ga ne bomo. Tu bo nastal četrti največji park v Ljubljani, tretji bo med Gradaščico in Ljubljanico, kjer so zdaj vrtički. Program Supermesta je zame navdušujoč, zdaj ga predstavljamo po vseh četrtnih skupnostih in vsakdo si ga bo lahko ogledal. To so stvari, ki me resnično motivirajo. Tudi od sežigalnice ne bežim.
Ali so problem parkirišča, ali preveliko število avtomobilov?
Vse je povezano. Center mesta smo za motorni promet zaprli pred 19 leti. Najprej dva hektarja, zdaj pa imamo že 24 hektarjev peš cone, kar je absolutno največja površina v Evropi in v tej smeri bomo nadaljevali. Ampak, da se vrnem na stanovanja in parkiranje. Od vseh teh prihodnjih stanovanjih, ki sem jih omenjal, je do centra deset minut hoje. Kje bodo parkirali? Treba je vedeti, da v Ljubljano dnevno prihaja več kot 150 tisoč avtomobilov. Od leta 2013 do leta 2023 je Ljubljana dobila 15.000 novih stalnih prebivalcev, v zadnjih dvajsetih letih pa kar 30.000. Število avtomobilov v Sloveniji se je povečalo za 25 odstotkov. Samo lani je bila rast izjemna in prišli smo do tega, da ima eno stanovanje tudi tri, štiri avtomobile. In če se vrnem na parkiranje. Če kdo misli, da bo lahko parkiral na zelenici ali na pločniku, se moti. Zagotovo tam ne bo parkiral. Sprašujete za center mesta. A ste koga slišali, da se pritožuje? V centru mesta imamo štiri garažne hiše. Najnovejša je Rog, ki je namenjena prebivalcem v okolici. Največja je na Kongresnem trgu. Spomnite se, koliko razprav je bilo glede tega, slišali smo tudi takšne, da bo vse skupaj padlo. Pred gradnjo te garažne hiše smo imeli na zgornji ploščadi, torej na trgu, prostora za 120 avtomobilov, zdaj pa jih lahko v garaži parkira 720. Pločevino smo umaknili pod zemljo, pa še dobili površino za različne dogodke in srečanja. Potem imamo parkirno hišo Ilirija in parkirno hišo Kozolec. Parkirišča so v garažnih hišah dobili obiskovalci in stanovalci starega mestnega središča, ki svojih parkirišč nimajo. Najem parkirnega prostora za stanovalce je 70 evrov na mesec, kar je približno 2,2 evra na dan. Takšne ugodne cene ne najdete v nobeni parkirni hiši v Evropi. Parkirišča za stanovalce bodo tudi v garažni hiši pod tržnico, ko se bo ta prenovila.
Tudi če gledamo, koliko stane ura za obiskovalce, je naša parkirna hiša najugodnejša, sploh če upoštevamo lokacijo, ki je odlična, in jo lahko primerjamo s parkirnimi hišami po Evropi. Vsa nova stanovanja bodo imela parkirišča pod zemljo, ne na površini, tako kot je predpisano.
V mestnem prometu imamo 223 avtobusov, od tega jih je 94 na metan, 40 jih je na elektriko in vodik ter 1 na biometan, okoli 90 jih je še na nafto in te bomo v treh letih zamenjali. Že zdaj gradimo enoto v Kosezah, ki bo iz sončne energije proizvajala vodik. Torej naš strošek bo še vedno ostal amortizacija, nakup avtobusov in stroški zaposlenih, nafta pa več ne, ker bomo sami »proizvajali« svoje gorivo. Proizvajal se bo vodik, s katerim bomo »polnili« avtobuse. LPP bo imel do leta 2030 nove, brezemisijske avtobuse. Upam, da bomo letos dobili tudi BRT, baterijski tramvaj, ki lahko prevaža 250 potnikov. Tega bomo najprej za poskus dali ali na progo 6 ali 1, da vidimo, kako se obnaša v križiščih in v zavojih. Vse nove vpadnice bodo imele tudi rumen pas.
Da. Zakaj nismo rumenega pasu tam vzpostavili doslej? Ko so na prometnem inštitutu naredili raziskavo, so ugotovili, da 80 odstotkov avtomobilov, ki na Dolgem mostu na Tržaško zavijejo z obvoznice, nato zavije desno, na Tbilisijsko ulico. Še danes ne razumemo, zakaj. In zato smo se lotili urejanja tega območja. Tbilisijska je že obnovljena, zdaj delamo naprej Tomažičevo cesto, ki se veže na Cesto dveh cesarjev. Ko jo bomo drugo leto uredili, bomo dodali rumeni pas za vstop v mesto. Barjanka ga bo dobila čez dva meseca, saj so gradbeniki rok za dokončanje prehiteli za pol leta. Tako da rumeni pas bo zaživel že letos in to je najhitrejši vstop do centra mesta.
Srčno pa upam, da se bo število lastniških avtomobilov zmanjšalo. Razlogov je več. Prvič. Ljubljana je primerna za pešačenje in kolesarjenje. Sam se v teh 20 letih nikoli nisem zapeljal pred mestno hišo, vedno sem šel peš. Kolesarjenje je izjemno priljubljeno. Bicikelj je eden izmed najbolj priljubljenih projektov in zato imamo zdaj »problem«. Začeli smo s 30 postajališči za kolesa, to je 300 koles, zdaj jih imamo 88, še dve bomo postavili, pa jih bo 90 z 900 kolesi. Imamo velik interes, da bi Bicikelj podaljšali do Stanežič, v Zalog, Črnuče … Kako bomo širili to mrežo? Kot veste, gre pri Biciklju za javno-zasebno partnerstvo med občino in podjetjem Europlakat. Vse kvote po pogodbi smo izpolnili, zato se Europlakat dogovarja s podjetji, kot je recimo Lek ali pa kakšen trgovec, da je dobil postajališče Biciklja pred svojo stavbo oz. trgovino. Imamo tudi možnost, da bodisi sami plačujemo za postajališče, pri čemer stane njegova postavitev 100.000 evrov, ali da podaljšamo pogodbo za oglasne vitrine podjetja. Nekateri nam očitajo, da je povsod veliko reklam. Ja, ampak imeli smo javni razpis, in so se oni edini prijavili. Gre za zelo priljubljen projekt, saj se vsako kolo iz sistema na dan izposodi osemkrat, kar je največ od vseh mest, kjer sistem deluje, celo 99,6 % izposoj je brez plačila, ker je ena ura uporabe brezplačna. Zdaj imamo tudi električni bicikEL, ki povezuje občine Ljubljanske urbane regije. S tem in kolesarskimi stezami po občinah, ki jih je v prejšnjem mandatu financirala tudi vlada, omogočamo hitre in enostavne dostope vsepovsod po mestu.
In v povprečju je v avtomobilu 1,1 potnik.
Ne, to ne drži.
Imamo šest P+R parkirišč in ne drži, da bi bilo tam polno že ob tej uri. So pa težava tisti, ki gredo morda na kak turistični avtobus in pustijo tam avtomobile parkirane cel teden. Če ne parkirajo skladno s predpisi, dobivajo kazni. Je pa tudi tam mogoče narediti tri etaže za parkiranje, če bi se to pokazalo smiselno. Dejstvo pa je, da je ta najbolj zaseden, drugi P+R je Barjanka, ki je še bližje centru. Vozniki potrebujejo čas, da se navadijo na P+R. Je pa avtomobilov veliko. Če ne bo šlo drugače, je mogoče uvesti tudi sistem plačila taks za vstop z obvoznice. Pozitivno je to, da bi bilo manj avtomobilov v mestu, po drugi strani pa to pomeni segregacijo med ljudmi, kar ni v redu. Tisti, ki ima dovolj denarja, bi lahko takso plačal in bi se vozil po mestu, tisti z manj, pa ne ... To se mi ne zdi prav.
Boljše bi bilo, da bi bilo več ljudi v enem avtomobilu. Potem bi bilo dovolj tudi parkirišč. Na primer, ko sem še bil v Mercatorju, so se po štirje vozili v enem avtu, potne stroške pa so imeli povrnjene, kot da bi se vsak sam pripeljal. Potrebovali bi sistem, ki bi bil stimulativen, le s prepovedmi ne gre.
Parkirnine so tudi en način, da se število avtomobilov zmanjša. Prebivalci pa si lahko priskrbijo dovolilnice. Če nimaš parkirnega listka, dobiš kazen, ki je zdaj kar visoka, 30 evrov. Nekateri neprestano iščejo zastonjsko parkiranje, čeprav dovolilnica za stanovalce v tretji coni stane 60 evrov na leto, kar je 5 evrov na mesec. Najprej so zastonj parkirali na Prulah, ko smo tam uvedli dovolilnice, so se premestili v Trnovo. Tudi tam smo stanovalcem predlagali, da si postavijo rampe, priskrbijo dovolilnice, ampak se ne morejo dogovoriti. In potem, ko nekoga zaparkirajo, kličejo redarje, ti pa popišejo vse avtomobile, ki so brez parkirnih listkov ali so nepravilno parkirani. Potem pa dobivam pritožbe, da zakaj ravno moj avto … Tudi stanovalec ne sme parkirati na pločniku ali zelenici.
Končna rešitev Slovenije in Ljubljane je železnica, brez nje ne bo šlo. To je rešitev tudi za kratka potovanja.
Promet, sploh v času del na cesti, je težava. Opozarjal sem, da bo zdaj, ko se dela izvajajo okoli železniške postaje, grozno. Poleg tega smo pred hotelom Plaza našli eno najpomembnejših arheoloških najdb, kar je dela še podaljšalo. Ampak kapa dol arheologom, naredili so svoje relativno hitro, in tam smo že zaključili dela. Hvala tudi gradbincem. Za tiste, ki razlagajo, da bi lahko kanalizacijo prestavili na drugo stran, naj povem, da bi morali na Celovški cesti za to zrušiti hotel Lev. Da bi se povezali na kanalizacijsko zbirališče ob Komenskega ulici, smo podvrtali celo Kolodvorsko ulico in izvedli priklop, promet pa je ob tem ves čas potekal normalno. Če pa bi kopali osem metrov globoko, bi obstajala nevarnost, da se zgradbe zrušijo. Zato smo se odločili za podvrtanje. Kanalizacijski kanal smo uredili vse od Vilharjeve ceste, prek Dunajske, zato sta bili pločnik in kolesarska steza nekaj časa zaprti. Ko smo ta del končali, smo se premaknili na Trg OF in prišli do Resljeve ceste. Hvala vsem voznikom, ki so se izogibali temu delu mesta.
Edina črna točka je pri Orto baru. Ampak čez leto in pol je ne bo več, ker bo tam štiripasovnica, kolesarska steza in pločnik. Zemljišče je naše, za namen širitve ceste smo odkupili tudi hiše, ljudje so se preselili. Na tem območju se bodo gradila tudi stanovanja.
Glede gneče v križiščih pa so problem vozniki, ki vanj rinejo, čeprav vidijo, da vse stoji, in ga tako zaprejo. Včasih grem tudi sam ven iz avtomobila in poskušam usmeriti voznike. Potem speljejo iz druge strani in ne morejo naprej. Vse se ustavi. Policija zelo dobro sodeluje, tudi z našimi redarji, da usmerjajo promet. Ko smo prenavljali križišče Dunajska, Tivolska, Slovenska, Trg OF, smo en vozni pas na Dunajski proti Vilharjevi takrat zaprli in ga namenili pešcem in kolesarjem, je pa bila ključna prisotnost policije, ki je usmerjala promet.
Tako je. Po statistiki: koliko poti se opravi z avtom za opravke, ki so oddaljeni manj kot 300 metrov? Precej in to je težko razumeti. Sedeš v avto, npr. v Štepanjskem naselju, da bi se 150 metrov do Mercatorja peljal. Tega res ne razumem. Je pa stvar navade in kulture voznikov, kar je potrebno spremeniti. Večji del leta lahko tako pot opraviš peš ali s kolesom. Kultura voznikov je izjemno pomembna; treba je spoštovati prometne predpise, čuvati najbolj ranljive udeležence v prometu, ne uporabljati mobilnega telefona, ne siliti v zasedena križišča. Predvsem se vprašati, ali v družini res potrebujemo vsak svoj avto.
Res je. V centru mesta, v peš coni, recimo na Čopovi ulici, so skiroji na izposojo zablokirani na hitrost 5 km/h. Skiro morajo voziti s hitrostjo pešca. Enako velja za kolesarje. Problem so zasebni skiroji, ki so lahko predelani in so zelo hitri. Zato je toliko nesreč. Upam, da bo država omejila hitrosti ali uporabo, kajti mesto žal ne more ukrepati.
Absolutno. Vse je natančno določeno. Štepanjsko naselje ima na primer 171 izhodov vsak dan in vse je preračunano. Zjutraj, ko gredo ljudje v službo ali šolo, peljejo na štiri minute, eden za drugim. Imate enega, ki ustavlja na Litijski cesti, pa dva, ki se peljeta do novega obračališča po Pesarski cesti. Težave nastanejo, ko avtobus obstane pred zablokiranim križiščem in tako ne more v teh določenih časih priti do konca proge. V kolikor prometniki zaznajo povečano gnečo na avtobusih, za kar se je potrebno validirati, ker edino tako vemo, kakšno je dejansko število potnikov, lahko v obtok dodajo dodaten avtobus. Sicer se o prevozu pogovarjamo tudi s krajani. Pogosto je vprašanje, zakaj ni prevoza, da bi lahko šli recimo iz Šiške direktno v BTC.
To pogrešajo, vemo. Vendar naš LPP pripravlja tudi prenovo shem mestnih linij, ki je povezana z gradnjo novega potniškega centra. Ko bo ta končan, se bodo tudi linije optimizirale in bodo avtobusi dobili prednost. Sodeč po analizah, pa si velika večina potnikov želi vožnjo do centra. Vam bom povedal en primer. Ne sicer le za zmanjšanje prometa, ampak za zmanjšanje težav medicinskih sester v kliničnem centru smo se dogovorili, da je eno leto avtobus vozil od parkirišča P+R Barje do Kliničnega centra. Ali veste, koliko je bilo povprečno potnikov na avtobusu? 1,1. Eden torej. Ampak smo kljub temu rekli, dajmo jim čas, da se navadijo. Ni šlo. Ponudili smo jim, da spremenimo traso in naj sami povejo, ali želijo, da jih vozimo iz Stanežič, kjer je P+R, ali celo iz Zaloške ceste, ki je blizu in imamo na Chengdujski tudi P+R. Ampak se za to niso odločili.
V prvi coni je samo ena dovolilnica dovoljena na stanovanje.
Bom pa jaz drugače rekel, zakaj je razlika med stalnim in začasnim prebivališčem? Ker zakonsko ni nobene razlike. Če imate vi stanovanje tukaj, smo vam dolžni dati dovolilnico, ki stane 100 evrov na leto. In če bi se vi npr. preselili na obalo, bi še naprej imeli pravico do koriščenja dovolilnice, pa še najemniku bi jo lahko dali, če bi mu dali stalno bivanje. Dovolilnica v prvi coni je namenjena prebivalcem, ki imajo svoje nepremičnine in tu živijo.
Takih, ki so najemniki v centru in tam živijo celo leto, je zelo malo. Če pa živijo v centru zelo dolgo, bi bilo dobro, da pridobijo stalno bivanje. Imajo pa možnost parkiranja v parkirnih hišah.
Pri nas se je leta 1994 zgodila delitev stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu. Vsi, ki so živeli v občinskih ali družbenih stanovanjih, so jih lahko odkupili. Stanovanja so bila razprodana. Za primer vzemimo Streliško ulico. Bloki na njej so potresno nevarni. Mi smo naročili študijo in našli rešitev, kako bi jih zaščitili. In tukaj je težava. Večkrat sem pisal pristojnim v EU-ju in sicer, če nam date denar za energetsko sanacijo stavbe, nam dajte še tistih 15 odstotkov za statično sanacijo. Se pravi, če ste mi dali denar za obleko, mi dajte še za čevlje. In to ne velja samo za Ljubljano, ampak za ves ta teren, ki je potresno ogrožen, od Istanbula čez cel Balkan, Italija, Španija, Portugalska. To je potresno območje. In zdaj gledam te ljudi, ki so tako prišli do stanovanja. Večina je starejših od mene, se pravi, da so tam pri 80. Pri nas velja miselnost, da se stanovanja ne proda, ampak ga babi čuva, če ne za otroke, pa za vnuke. No rešitve so bile tri, od najbolj enostavne, ko s posebnimi kovinskimi palicami zaščitiš pročelje, do najhujše variante, ko moraš blok podreti. In treba bi bilo investirati 100.000 evrov po stanovanju. Kako bo babica, ki ima čez 80 let, zbrala ta denar? Če nima prihrankov, težko. To je ta ključen problem in to moramo rešiti. Vse naše vlade do zdaj sem prosil, naj se obrnejo na pristojne v EU za podporo, ko so se delila sredstva za Italijo, Španijo, Zagreb … Sredstva za obnovo po potresu so bila 100 krat višja, kot če bi jih namenili za statično sanacijo. Žal se ni nič zgodilo, vendar močno upam, da se to uredi.
Je pa potrebno poudariti, da so vse naše šole, vrtci in javni objekti statično sanirani.
Eno ladjo premoga še imamo, če bi bila prehuda zima, ali pa če bi prišlo do prekinitve dobave plina. Poudaril bi dve stvar. Mi smo s plinsko parno enoto tretji največji proizvajalec elektrike v državi, z njo oskrbujemo 900.000 ljudi. Smo največji proizvajalci toplote za 61.000 stanovanj, kar pomeni, da je 48 odstotkov vseh stanovanj pri nas ogrevanih na ta način, 33 odstotkov pa se ogreva na plin. Cilj je, da število uporabnikov povečamo še za 10 odstotkov. Sicer imamo zakupljen plin in kot smo letos že objavili, ne bomo višali cene.
To zimo zagotovo ne, razen če pride do vojne še kam bližje, kar upam, da se ne bo zgodilo. Potrebne količine imamo že zakupljene. Še enkrat, letos nismo dvignili cene za potrošnike, ki se ogrevajo na toplovod. Pri toplovodu je od nas cenejše samo Velenje, ker še vedno uporablja svoj lignit, in Celje, ker ima sežigalnico. Sploh ni vprašanje sežigalnica ali reciklaža. Oboje gre skupaj, z roko v roki. V Ljubljani smo še vedno prvi v Evropi s 76-odstotnim ločevanjem smeti. Pri sežigalnici ne gre za vprašanje ali ja ali ne, saj je namenjena za odpadke, ki se več ne morejo reciklirati. Naša plinsko parna enota daje izvrstne rezultate. Letos bomo od države dobili vrnjenih 8,5 milijonov evrov takse, ki smo jo plačali. Ker nismo uporabljali premoga. Premog je, kot sem že povedal, za rezervo, za vsak slučaj. Če greste danes obiskat ljudi, ki živijo okoli Toplarniške ulice, imajo zdaj odprte balkone. Prej pa so bile stalno pritožbe, da ne morejo odpirati balkonov, oken, da je perilo črno, če se zunaj suši, da veter prinaša onesnaženje ... Tudi v tem smislu je plinsko-parna enota ena največjih pridobitev. Daje odlične rezultate, tako da bo imel naš holding, upoštevajoč vsa naša podjetja, leta 2028 milijardo evrov prihodka. Pred 20 leti smo vsi župani občin, ki so lastnice holdinga, sklenili, da nobenega infrastrukturnega podjetja ne prodajamo, in ne pustimo nobenega v javno-zasebno partnerstvo, ker je razumljivo, da zasebnik želi profit, javni sektor pa najboljšo storitev po najnižji ceni. Sam sem 20 let predsednik skupščine holdinga, Ljubljana ima namreč malo manj kot 88 odstotkov lastnega deleža, ostalih 6 občin nekaj več kot 12 odstotkov, in se niti enkrat nismo preglasovali. V pomoč so nam izkušnje Dunaja, kjer so ta podjetja odkupili nazaj od zasebnikov, pa izkušnje Londona, kjer imajo zasebno podjetje in veliko težav s fekalijami.
Prav zato sem rekel, da želimo na mestno ogrevanje priklopiti še 10 odstotkov prebivalcev. S tem bi zmanjšali število individualnih kurišč. Kar se tiče prometa pa še enkrat – v treh letih bodo mestni avtobusi vozili brez emisij. To ni več dolgoročen cilj. Kar se pa tiče osebnih avtomobilov … Ne vem, če si bomo kdaj upali prepovedati avtomobile z dizelskimi motorji znotraj obvoznice. V Nemčiji so to poskušali, pa so hitro ukinili. Nemčija je celo odprla termoelektrarne. Kar se tiče TE-TOL-a, samo pri prašnih delcih se je letna količina emisij z nekaj manj kot 500 ton leta 2001 zmanjšala na 5 ton leta 2025, kar je 99 odstotkov manj. Plinsko parna enota pa ta delež še dodatno znižuje. Sicer pa se je zrak v zadnjih 20 letih izjemno izboljšal, leta 2025 je bila kakovost zraka v Ljubljani najboljša, od kar izvajamo meritve. Preseganj z delci PM 10 je bilo zgolj 20 dni, kar je pod mejno vrednostjo, leta 2006 pa je bilo 155 dni.
Če bomo želeli zgraditi sežigalnico, bo postopek naslednji. Zdaj delamo študije in če vlada odobri koncesijo, potem bo prvi korak posvetovalni referendum, kjer bomo predstavili vse, kar vemo o sežigalnici, občanke in občani pa naj povedo svoje. Dejstvo je, da že imamo potrebna soglasja za lokacijo v Mostah. Ampak med bloke je ne bi umestili. Druga možnost je na Barju in po zračni liniji je ta lokacija najbližje mojemu domu. Naredili bomo vse študije, tako za podzemne vode kot ostalo, kar je potrebno. Ta lokacija je idealna zaradi bližine RCERA, kjer smeti že sedaj zbiramo in sortiramo.
Če govorimo o varovanju okolja pa je potrebno izpostaviti naslednje. Z ladjo vozimo premog iz Indonezije, kar ni ekološko. Prej smo imeli po štiri ladje na leto, zdaj imamo samo še eno. Potem so tu tovornjaki, ki naše smeti vozijo v sežig po celi Evropi. Tudi to ni ekološko. Prepričan sem, da bo sežiglanica veliko bolj ekološka, z njo bomo poskrbeli za še boljši zrak, saj bodo izpusti nižji od najnižjih predpisanih. Obenem bomo postali 70 % samozadostni pri oskrbi s toploto in elektriko, ker ne bomo odvisni od drugih, prav tako bodo položnice za ogrevanje nižje za 50 %, saj bo razmerje za ogrevanje 30 % iz sežigalnice, 30 % iz biomase, 10 % iz sončne energije in le 30 % iz uvoženega plina. Če pogledamo celo državo, bi imeli eno sežigalnico v Mariboru, ki bi pokrila Štajersko in Prekmurje, druga je v Celju in njo bi povečali, in eno bi imeli v Ljubljani. V Celju imajo že soglasje za povečanje in niti ene pritožbe ni bilo. S tem tri občine rešujemo problem smeti za vseh 212 občin oz. za celo Slovenijo. Če tega ne bomo imeli, se nam lahko zgodi podobno, kot se je zgodilo na Hrvaškem, kjer so nezakonito odloženi in zakopani odpadki povzročili nevarno onesnaženje.
Pa dajmo to razčistiti. Cena za kvadratni meter je sedaj 4.300 evrov. Če se primerjamo z evropskimi mesti, smo med najugodnejšimi po ceni novega stanovanja. Rešitev je lahko zelo preprosta. Enkrat sem bil kandidat za predsednika vlade in že takrat je bilo predlagano – da bi za svoje stanovanje ali hišo, v kateri živiš, plačeval davek v višini, kot je zdaj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vse ostalo pa se obdavči. Zadnjih pet let so se stanovanja kupovala kot naložba, ki je prinašala več kot zlato ali kaj drugega. Nekateri ljudje imajo 10 stanovanj, s čimer v osnovi ni nič narobe. Če pa jih ne bodo obdavčili, se bo to še vedno gibalo kot naložba. Kaj je rešitev? V Ljubljani imamo 50.000 študentov na leto. Nujno rabimo študentski dom, ta je v prostorskem načrtu na Vojkovi cesti že 15 let. 2.000 postelj bi rešilo vse težave, kar se tiče študentskega bivanja. Tudi študenti najamejo ogromno stanovanj, ki se oddajajo za nerazumne cene. Študentski domovi so sicer stvar države in oni jih morajo zgraditi. Zakaj še ni zgrajen, ne znam povedati. Če bi dobili nov študentski dom, bi takoj rešili en ključni problem. Dolgoročna rešitev je več gradenj stanovanj, kar bo vplivalo na nižjo prodajno ceno le teh in s tem na nižjo najemnino. V MOL imamo v načrtu gradnjo 10.000 mestnih stanovanj, kar pomeni okoli 500-600 na leto, kjer je najemnina izjemno nizka.
Posebnega akta nam ni potrebno sprejemati. Ko je bil objavljen zakon, smo se odločili, da bomo za celo Ljubljano dovolili kratkoročno oddajanje za 60 dni, julija in avgusta, ko ni študentov. Takrat je tudi največ turistov. Največji problem pa je oddajanje v blokih. Ko sem bil mlad se je veliko ljudi julija in avgusta preselilo v kampe ob morje, svojo hišo pa so oddali. To se zdaj ponavlja. Mi si želimo imeti turizem višje kakovosti, se pravi kongresni turizem. Imamo tri milijone nočitev letno, povprečje nočitev pa je dva dneva in pol v Ljubljani. Želeli bi si, da bi imeli pet milijonov nočitev. Ampak, da isto število turistov ostane pet dni. To, kar je zdaj naredil Dončić z Lakersi, ko so obiskali Ljubljano, je izjemna poteza in velika promocija. K temu bo še dodatno pripomogla direktna letalska povezava z Ameriko. Predvidevam, da bomo imeli med turisti 300 odstotkov več Američanov. In oni ne pridejo samo za dva dni, ampak ostajajo dlje.
Me pa nekateri že kličejo, da so proti kratkoročnem oddajanju. Žal mi je, ampak ne more biti drugače. Ko se je kratkoročno oddajanje razvilo, je prišlo zelo prav, ker takrat nismo imeli dovolj nastanitev v Ljubljani. Zdaj imamo več hotelov, pa še se gradijo, kmalu bo zgrajen tudi hotel Emonika. Zato smo absolutno za omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni v letu.
Soglašam s tem, kar ste rekli, To je povezano z zgornjim pojasnilom.
Mesto tega ne more narediti, to je v domeni države, ki cene lahko regulira skozi davčno politiko. Še nekaj glede višin najemnin. Če nekdo kupi stanovanje po devet tisoč evrov na kvadratni meter, se to potem oddaja diplomatom, direktorjem po recimo 3.000 evrov na mesec. Ampak, kot pravim, to je povezano. Večja ponudba pomeni nižjo ceno stanovanj, pri čemer izpuščam ekskluzivne lokacije. Nekateri govorijo o gentrifikaciji starega dela mesta in da se ljudje od tam selijo. Kdo je koga izselil? Nihče, nikogar. Ko smo prenovili Rog in uredili peš cono na Petkovškovem nabrežju, sem rekel, da se vrednost stanovanj na Trubarjevi obstoječim lastnikom povečuje za 50 odstotkov. In to zato, ker je celo območje urejeno, vključno z galerijo Cukrarna in palačo, kjer domujejo Mladi zmaji. Center Rog pa je izjemno priljubljen, privablja veliko obiskovalcev in je dostopen vsem. Torej stanovanja so ostala v lasti obstoječih lastnikov, ki se sami odločajo, kaj bodo z njimi počeli. Je pa dejstvo, da je to območje postalo urejeno in prijetno za bivanje.
V dveh letih bomo na Povšetovi zgradili 361 mestnih najemnih stanovanj, kar je največja investicija. Poleg tega načrtujemo tudi gradnjo na Rakovi jelši, Jesihovem štradonu, Cesti dveh cesarjev, kjer bo skupaj 1.500 stanovanj, do leta 2045 pa še gradnjo v Stanežičah za 7.000 stanovalcev z vso pripadajočo infrastrukturo, ki vključuje šolo, vrtec, knjižnico, dnevne centre za starejše občane, zdravstveni dom, zelene površine, otroška igrišča. Tu obstaja možnost, da gradimo skupaj z državo. Koristno je, da je država zagotovila 100 milijonov evrov letno za gradnjo stanovanj, in to je denar po fiksni obrestni meri 1 % za 20, 30 let. MOL ima 120 milijonov evrov kredita, od tega 70 milijonov po fiksni obrestni meri za 10,15 let, pri čemer je najnižja, 0,15 %, kar je zelo ugodno, najdražja pa je 3,41 %. Glede zadolženosti pa še to – po oceni nadzornega odbora bi se lahko zadolžili še za 280 mio evrov. Računam, da bi drugo leto izvedli natečaj za pridobitev najboljše rešitve za ureditev območja Stanežič in da bi prvo lopato zasadili leta 2030.
Ne. Je pa zadeva preprosta. Govorimo o tržnih stanovanjih, ki jih gradijo zasebniki, in ne o mestnih. Nekdo, ki je kupil zemljišče in upošteva prostorki načrt, se odloča, kaj bo gradil. Vzemimo kot primer nova stanovanja, ki so se zgradila zraven gostilne As. Gre za center mesta, kjer je relativno mirno in kjer ni pretiranega nočnega življenja, nahajajo se znotraj zelenja, imajo pogled na grad… To je luksuzna lokacija in je logično, da je cena kvadratnega metra deset tisoč evrov. Na tem mestu, ki je bilo nekoč črna točka centra, če se spomnite, se je na tej lokaciji pred leti smrtno ponesrečila študentka arhitekture iz Prage, je sedaj 9 novih stanovanj. So pa tudi druge lokacije, kjer bodo cene bistveno nižje. Kot sem že povedal, smo na zadnji seji mestnega sveta že sprejeli prostorski akt za del področja od Kolinske do Žita v lasti gospoda Boscarola in tam bodo tudi nova stanovanja. Tudi na področju Kolinske, kjer je zdaj zaprto skladišče. In to je odgovor na vprašanje o stanovanjih za mlade. Sicer pa mesto tudi oddaja stanovanja mladim, ravno zdaj je v teku razpis za 60 stanovanj, in sicer za mlade posameznike, pare in družine.
Nevladnim organizacijam dajemo v uporabo 280 prostorov, gre za približno 18.000 m2, in večinoma brezplačno. Za kulturo namenjamo 11 % proračuna letno, kar je najvišje v Evropi. Ni mesta, ki takšen odstotek proračuna namenja kulturi. Za nas kultura ni strošek, je investicija, še več, spreminja filozofijo življenja na bolje. Kar se tiče glasbenih skupin, ki vadijo v skladiščih, bodo ta prostor morali zapustiti, ko se bodo dela začela. Potrebno bo poiskati nov prostor. Ampak, če se vrnem k mladim in razpravi. Še enkrat povem - samo večja ponudba stanovanj bo vplivala na nižje cene. Ostaja pa še en razmislek, ko vi pravite mlade družine na eni strani in elitna stanovanja na drugi … Če se bo načrt v Stanežičah glede gradnje neprofitnih stanovanj realiziral, ali je to potem geto? Lahko vam dam primer iz Zvezne ulice. Tam so tako lastniška, kot naša, mestna stanovanja. In potem mi lastniki stanovanj pišejo, da otroci nabijajo žogo ob steno, da je vse po njihovem zasvinjano. Pa sem šel pogledat. Ljudje so se selili in logično, prinašali kartone. Tisti, ki se je prvi vselil, je isto »svinjarijo« delal. Tisti, ki so kupili stanovanje, se dostikrat počutijo, kot nekaj več. Jaz pa si mislim: a tisti v neprofitnih stanovanjih pa niso ljudje? Pa vzemimo za primerjavo recimo Gradec (Gratz, Avstrija, op. a.), saj smo približno iste velikosti in imamo približno isto število mestnih stanovanj. Pri nas je neprofitna najemnina nižja kot pri njih. Pri nas stanejo 5 evrov na kvadratni meter, za 50 kvadratov je to 250 evrov na mesec. Kar ni drago. Je pa treba onemogočiti zlorabe, ki se žal pojavljajo.
Ne, katere ukrepe bomo izvedli, ampak kaj izvajamo, ker to počnemo že dolgo časa. Razčistimo najprej sledeče: imamo dve vrsti bivajočih ljudi v parku Zvezda. Eni so brezdomci, in dokler so bili tam »moji domači brezdomci«, ki sem jih poznal, smo bili lepo zmenjeni - če je paviljonček čist in če se lepo vedejo do drugih, sem jim vedno dal nekaj za pijačo, če ni bil, ko sem šel mimo, niso dobili ničesar in so že vedeli, da je bila priložnost zamujena. Nedavno smo na Poljanski cesti zgradili in odprli nov center za brezdomce, s katerim upravlja društvo Kralji ulice, in tak dom je zgled celi Evropi. Filozofija je preprosta, mora biti blizu centra, da se lahko uporabniki do tja sprehodijo. Dom ima v prvi etaži 32 ležišč v večposteljnih sobah, v zgornjih treh etažah pa je 32 bivanjskih enot s kopalnico, kuhinjo ter prostorom, kjer se lahko namestijo pogradi za še 32 ljudi, v pritličju pa so kuhinja z jedilnico ter postori za individualne pogovore in druženje, v kleti pa pralnica in tuši.
Tudi za to imamo rešitev. V Ljubljani smo izkoristili Šutarjev zakon in Park Zvezda ter Plečnikov podhod razglasili za varovano področje. Ostala varovana področja so še Metelkova, železniška postaja in park Navje. V praksi to pomeni, da imamo varnostno službo, ki dela obhode in jih od tam umika. Težava je, ker pridejo nazaj. Ta trenutek imamo na ulicah tudi veliko tujih odvisnikov. Že 15 let se ukvarjamo s to problematiko. Že takrat smo imeli v Mestni hiši srečanje s krajani in z največjimi specialisti za odvisnike, ki so ugotavljali, da je odvisnikov približno 500, od tega jih 200 pride iz področja Domžal in Kamnika. Takrat so namreč vsi hodili na Metelkovo in že takrat je bil zaradi njih v Mercatorju varnostnik. Na srečanju je bilo rečeno, da se bo vzpostavila varna soba ter da je lokacije potrebno razpršiti. In so bile različne ideje, kje bi to bilo. V študentskem zdravstvenem domu na Aškerčevi so rekli, da ni dobro, da so zraven študentov odvisniki, in s tem smo se strinjali vsi. V Železničarskem zdravstvenem domu so rekli, da je blizu tirov in da lokacija zato ni primerna. Ostala je Metelkova in tam bo nov zdravstveni center, kjer bodo tudi odvisniki. V smeri proti Masarykovi cesti bodo za ograjo imeli svoj vrt, ki bo odprt od 7. do 19. ure, tam bodo lahko čakali na oskrbo, imeli bodo zagotovljeno zdravstveno varstvo, in ne bo več potrebe, da ležijo omamljeni npr. v Parku Zvezda na očeh vsem. Odvisnikom so na voljo prostori, kjer deluje Stigma, ki so odprti so od 11. do 15. ure, potem pravijo, da nimajo več potrebe. Kako ne? Potem so rekli, da potrebujejo še enega človeka, da bi podaljšali obratovalni čas; od države ga niso ga dobili, čeprav smo se mi s tem strinjali. Ker se tam zbirajo, se vsak mesec sosedje pritožujejo, naj jih občina odseli. Kam naj jih damo? Noben jih ne želi v svoji bližini. Zdaj se dogovarjamo s Šentom, ki je na razpisu dobil pravico za varno sobo v Ljubljani.
Tako je. Mi pa moramo dati prostor.
To je tista težava. Spet, mora biti blizu centra, ne moremo teh ljudi peljati na Šentovo posestvo, ki je sicer res čudovito, po drugi strani pa »ne sme imeti sosedov«. Pri tem nastane vprašanje, kaj pomeni sosed? Ali so to sosednja vrata, blok? Zdaj skupaj s Šentom iščemo rešitev. Verjamem, da jo bomo našli, vendar prava rešitev bo center na Metelkovi v našem Zdravstvenem domu Ljubljana. In še to: danes je odvisnikov 200 več, kot jih je bilo pred 10 leti. Bili smo dogovorjeni že z različnimi vladami, nazadnje s prejšnjo, da bi naredili vsaj mobilno enoto, ki bi se vozila od Domžal do Kamnika, da bi jim pomagala, in na ta način ne bi imeli potrebo prihajati v Ljubljano, pa se žal ni zgodilo nič. Je pa odvisnost resna bolezen.
Varnostne služne jih poskušajo odpeljati od tam, a se vedno vrnejo. Verjetno bi našli tudi kakšen drug prostor, pa bi se spet vračali v center, saj je tu največji pretok ljudi. Prepričan sem, da se bo s centrom na Metelkovi v ZDL zadeva do ene mere uredila. Tudi odvisniki so ljudje. Včasih pride kateri od njih do mene, pa reče »župan, jaz bi šel delat«. Pa seveda ne zdrži v službi, ker je pač lažje nekje nekaj »nafehtati«. Socializacija teh ljudi je res zahtevna. Srčno upam, da bo huda zima, ker bodo potem poiskali zatočišče v našem domu za brezdomne na Poljanski.
Jih zapiramo tako, da v podhode ne bodo mogli. Recimo podhod pri Metalki je tak primer. Zaprli smo ga, a so me potem klicali iz kolektiva Cirkulacija, da jim to ne ustreza, ker so imeli tam svoje nastope. Mene to ne moti, saj je tudi v našem interesu, da se prostor uporablja in je brezplaen. Rekli smo jim, da morajo povedati, kdaj bodo začeli in kdaj končali. Ker so želeli dostop do polnoči, smo se dogovorili, da jim damo ključ, so pa odgovorni, da bo zadnji zaklenil. Tam nikogar ne motijo, pod cesto se jih ne sliši, del proti Figovcu pa je tudi zaklenjen. Zelo dobro je funkcioniralo, ni bilo težav, ker odvisnikov enostavno niso spustili noter. Najprej smo imeli redarja, potem ni bilo več potrebe po njem. Kako naj vam odgovorim na vsa ta vprašanja? Po mojem gre za to, da je treba najti neko ravnovesje sobivanja. Zakaj sem jaz na Ljubljano ponosen? Zaradi ljudi. Ker je večina Ljubljančanov, ampak res velika večina, zelo razumevajoča. Vi meni povejte: poznate kakšno mestno hišo v Evropi, da ima v svojih prostorih LGBT-asociacijo? Jaz je ne. Mi smo skupaj že deset let. To je sobivanje.
Ne, za Metelko se ne bo nič spremenilo. Ostaja tako, kot je in oni imajo vso avtonomijo pri upravljanju. Edini pogoj je, da ne motijo sosedov. Se pravi, ne more biti tako, da bi do jutranjih ur bili preglasni s svojo glasbo. Tam je hostel Celica, ki je vrhunski. Pred več kot 10 leti so nas prepričevali, da ga prodamo, pa nismo dovolili. Ne, da nismo dovolili, obnovili smo ga tako, da je vzorčni primer obnove. Novih stvari ne gradimo na tej strani, Metelkove se ne dotikamo. Tudi z antropologi smo si jo ogledali in takrat sem jim povedal, da če podremo ves zid, bomo naredili novega. Pa ga nismo podrli. Z njimi smo v stiku, naša vodja Oddelka za kulturo Mateja Demšič, ki je izvrstna, takoj, ko je potrebno kaj popraviti, na to opozori. In popravimo. Mi investiramo v preprečevanje škode v prostorih, ki jih oni avtonomno uporabljajo.
Nimam nobenega posebnega poročila, ne od policije, ne od naših redarjev. Je pa to vprašanje za policijo, če se je zgodilo kakšno nasilje ali rop. Kot rečeno, takih poročil nimam. Slišim, da se nekateri bojijo mimo iti, ampak vsak si sam izbere pot. Če sem čisto iskren, jaz sem na Metelkovo, kot avtonomno cono, ponosen. Dobili smo predlog, da jo podremo in naredimo spodaj garažo. Pisal nam je nek meščan. Rekel sem mu, glejte, tu bo urejena štiripasovnica, kolesarska steza, pločnik, drevored, zdaj je tukaj avtobusna postaja, na območju železniške postaje pa bo dovolj garažnih mest … Pustimo Metelkovo pri miru.
Sploh ne razmišljam o tem. Včeraj sem prišel zjutraj ob 7.30 v službo, prišel sem domov ob 22.30. To je preprosto moje življenje in v tem uživam. Imam najboljšo ekipo sodelavk in sodelavcev, ter prijazne Ljubljančanke in Ljubljančane.
© 2026 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.